Uporaba laboratorija za sprejemanje odločitev v podporo vizualni analizi študentov pri reševanju prometnega problema

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

V izhodiščnem primeru dobre prakse so se avtorji osredotočili na pomisleke študentov na področju računalništva, glede njihove sposobnosti reševanja problemov v bodoči poklicni praksi. Študenti so se spraševali, ali jih bodo učitelji s tradicionalnimi načini poučevanja opremili z znanji in spretnostmi, ki jim bodo prišle prav na strokovni poti ter v času, ko se industrija in področja, na katerih bodo delovali, hitro razvijajo. Avtorji so tako razvili laboratorij, namenjen delu temelječemu na pristopu problemskega učenja in sprejemanja odločitev. Za študente so organizirali ti. »Teden izzivov«, kjer so sodelovali različni deležniki – učitelji, študenti ter različna lokalna podjetja. Učitelji so v sodelovanju s podjetji oblikovali izhodiščne problemske situacije na podlagi izkušenj in potreb, ki jih imajo sodelujoča podjeta. Študenti so bili postavljeni v situacijo, kjer so en teden opravili 8 ur dela na zastavljenih problemih z namenom iskanja rešitev. Glavni namen posodobitve predmeta je bil uporaba ustreznih in aktualnih metod ter instrumentov za zbiranje in analizo podatkov ter informacij z namenom priprave rešitev problemskih situacij. Izhodiščna situacija, ki je bila predstavljena študentom, je bila oblikovati različne alternative za učinkovito sprejemanje odločitev za reševanje problema mobilnosti na prometno nasičenih območjih v Mexico Cityju. Študenti so pri reševanju problema sledili različnim fazam reševanja problemskih situacij:

1. Razumevanje potreb/zahtev uporabnikov: študenti so opredelili cilje, obseg, perspektivo rešitve in omejitve. V tej fazi so bili študenti deležni tudi dopolnilnega usposabljanja, osredotočenega na prometno nasičeno območje Santa Fe v Mexico Cityju, sistematiziran promet, tehnologijo GPS in vizualizacijo informacij v ozadju.
2. Pridobivanje in analiza podatkov: v tej fazi so študenti dopolnili iskanje informacij v zunanjih virih, delali na alternativnih rešitvah in določili ključne kazalnike uspešnosti za kvantitativno in kvalitativno merjenje predloga rešitve.
3. Evalvacija konceptov rešitev: v tej fazi so se študenti osredotočili na najbolj izvedljivo rešitev in oblikovali strateški načrt, vključno s stroški, časom razvoja in tveganji pri izvajanju.
4. Ustvarjanje prototipov: v tej fazi so študenti predstavili rešitev vladnim organom Mexico Cityja, ki so analizirali izdelek in študentom podali povratne informacije.

Predlagane so bile štiri rešitve, ki so vključevale (i) vladne predpise, (ii) vzpostavitev ustrezne infrastrukture ter izposojo koles in motornih koles za zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov, (iii) vzpostavitev ekskluzivne prevozne poti, ki bi jo lahko uporabljali le delavci, zaposleni na območju, (iv) spodbujanje ekološkega prevoza, kot so skuterji, ki so na voljo ob izhodu iz javnega prevoza in jih potniki lahko uporabijo za prevoz do končnega cilja. Na koncu je bilo uporabljeno kvantitativno vrednotenje za oceno splošne uspešnosti študentov.

Rezultati učnih izidov so bili zadovoljivi, saj je bilo splošno povprečje 92,875 na 100-stopenjski lestvici za končno predstavitev in 97,5 za končno dokumentacijo. Rezultati eksperimenta in kvantitativnega vrednotenja so pokazali, da je bila uspešnost študentov med dobrih do odličnega uspeha. Tovrstni izzivi prispevajo k izboljšanju timskega dela in izdelavi kompleksnih rešitev.