Obrnjeno učenje z uporabo interaktivnih videoposnetkov v okviru študija predšolske vzgoje

AVTOR/JI: Jose Palazon-Herrera1, Alejandro Soria-Vílchez2

INSTITUCIJA: 1University of Murcia, Španija; 2Center of Higher Education Cardenal Spínola CEU Andalucía, Španija

ŠT. VKLJUČENIH ŠTUDENTOV: 51

ŠTUDIJSKO PODROČJE: Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

Raven integracije IKT (po SAMR)

nadgradnja

Učni pristopi, metode in oblike dela

obrnjeno učenje

Uporabljena IKT

Edpuzzle, Google Forms, Camtasia, YouTube

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Palazón-Herrera in Soria-Vílchez (2021) sta v svoji študiji raziskovala uspešnost in dojemanje študentov o modelu obrnjenega učenja pri predmetu didaktika glasbe v otroški vzgoji, saj ponuja takšen način poučevanja (predvsem v zadnjih letih) bolj prilagojene izobraževalne možnosti. V raziskavi je sodelovalo 51 študentov; 24 v eksperimentalni (pristop obrnjenega učenja) in 27 v kontrolni skupini (tradicionalno učenje).

Kontrolna skupina je aktivnosti izvajala 15 zaporednih tednov (4 ure na teden), eksperimentalna pa 7 tednov (2 uri na teden), razporejenih tekom semestra. Študenti v kontrolni skupini so pri učenju kot glavno gradivo uporabljali zapiske (poglavja iz knjig, člankov in drugih gradiv), ki jih je zagotovil učitelj. Aktivnosti med izvajanjem študijskega procesa v živo so bile teoretične in praktične narave, s poudarkom na didaktiki (aktivnosti na ravni analize posnetkov, ustvarjanja ipd.). Ob zaključku izvajanja predmeta so študenti opravili izpit, sestavljen iz vprašanj z več možnimi odgovori, vprašanj, ki so vključevala didaktično analizo videoposnetkov, in kratkih vprašanj odprtega tipa. Za namene raziskave pa so študenti izpolnili tudi vprašalnik.

Glavni študijski vir za študente v eksperimentalni skupini pa so bili videoposnetki. Zasnova 33 videoposnetkov je temeljila na predmetnih teoretičnih zapiskih. Za urejanje videoposnetkov so izvajalci uporabili programsko opremo Camtasia (orodje za zajem zaslona), posnetke naložili na YouTube, kasneje pa na platformo EdPuzzle, ki jim je omogočala ustvarjanje interaktivnih videoposnetkov z dodajanjem vprašanj ter tudi spremljanje študentovih ogledov videoposnetkov. Tako kot kontrolna je tudi eksperimentalna skupina ob koncu opravila izpit in izpolnila vprašalnik. Struktura aktivnosti pa se je med skupinama razlikovala. Če je imela kontrolna skupina več srečanj oz. izvajanj študijskega procesa v živo, aktivnosti pa so bile namenjene delu doma, pa je bila situacija v eksperimentalni skupini drugačna. Študenti v eksperimentalni skupini so si pred predavanji pogledali in preučili videoposnetke, kar jim je omogočalo boljšo pripravo na predavanja. Poleg tega so videoposnetki, objavljeni na portalu EdPuzzle, z dodanimi vprašanji študentom omogočili samoocenjevanje lastnega učenja. Po ogledu posnetkov so morali študenti izpolniti vprašalnik v Google Forms ter pripraviti povzetek in ga oddati učitelju na vpogled pred naslednjo uro. Preostanek predavanj je bil namenjen teoretičnemu delu in drugim aktivnostim, pri čemer pa je potrebno upoštevati krajši čas, ki ga je imela eksperimentalna skupina (7 tednov) v primerjavi s kontrolno (14 tednov). Študenti kontrolne skupine so sicer pokazali samoučinkovitost in zavzetost, ni pa tradicionalen način študija vplival na njihovo učno uspešnost, kot se je to zgodilo v eksperimentalni skupini ob uporabi pristopa obrnjenega učenja.

VIRI:

Palazón-Herrera, J. in Soria-Vílchez, A. (2021). Students’ perception and academic performance in a flipped classroom model within Early Childhood Education Degree. Heliyon7(4), e06702.

 

Naročite se na naše e-novice...

… in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.