20. - 21. september 2023


TRAJNOSTI NAPROTI S SOUSTVARJANJEM NA PODROČJU STEAM* IZOBRAŽEVANJA

00
dnevi
00
ure
00
minute

Vabljeni k sodelovanju

* STEAM – Mednarodno uveljavljena okrajšava za preplet ved naravoslovje, tehnika in tehnologijo, umetnost ter matematika (Science, Technology, Engineering, Art, Mathematics)

Glavni poudarki dogodka

Dogodek je priložnost za srečanje in predstavitev različnih deležnikov s področja STEAM* izobraževanja, medsebojni navdih in vzpostavitev sodelovanja. Osrednji poudarek dogodka bodo delavnice, okrogle mize in druge aktivnosti namene učencem in dijakom, mladim navdušencem STEAM* področja. Prav tako je dogodek namenjen predstavitvam primerov dobrih praks poučevanja in učenja STEAM* v celotni izobraževalni vertikali, sodobnih raziskovalnih spoznanj STEAM* izobraževanja, možnosti digitalne podpore STEAM* izobraževanju, zaposlitvenih možnostmi na področju STEAM*, itd.

  • osnovnošolci, dijaki in študenti
  • učitelji ter drugi zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah
  • visokošolski učitelji, asistenti, raziskovalci
  • zainteresirani za empirično podprto poučevanje (»evidence based instructional practices«) na področju STEAM*
  • drugi strokovnjaki s področja STEAM*

Kaj lahko pričakujete na dogodku?

Različne delavnice in dogodki za mlade STEAMovce*

Izvedba različnih aktivnosti s področja STEAM* s strani udeležencev dogodka namenjenih učencem, dijakom in študentom - popularizacija STEAM* področja med mladimi (delavnice, okrogle mize diskusije, ipd).

Spodbujanje "co-creation" pristopa

Izvedba različnih aktivnosti s strani udeležencev dogodka namenjenih vsem udeležencem z namenom spodbujanja »co-creation« pristopa, da bi spodbudili sodelovanje z mladimi ter drugimi deležniki s področja STEAM*, ter da bi spodbujali medsebojno razumevanje različnih stališč, potreb, želja, kot tudi interdisciplinarnosti, kreativnosti in inovativnosti na področju STEAM*.

Vabljeni predavatelji

Plenarna predavanja vabljenih predavateljev na področju izobraževanja STEAM* (plenarna predavanja).

Znanstveno-raziskovalni izsledki

Predstavitev znanstveno-raziskovalnih izsledkov raziskav udeležencev dogodka na področju poučevanja in učenja STEAM* (plenarna in sekcijska predavanja, postrske predstavitve).

Izkušnje učiteljev pri poučevanju STEAM*

Predstavitev izkušenj učiteljev, udeležencev dogodka, pri poučevanju in učenju STEAM* po celotni izobraževalni vertikali (plenarna in sekcijska predavanja, postrske predstavitve).

Teme dogodka

  • Tekoče in nastajajoče teme v razvoju izobraževanja STEAM*
  • Opredelitve in integrirano izobraževanje STEAM*
  • Izobraževanje STEAM* in učni načrti
  • Interdisciplinarnost v izobraževanju STEAM*
  • Ocenjevanje in vrednotenje izobraževanja STEAM*
  • Odnos učiteljev in učencev do izobraževanja STEAM*
  • Izobraževalne prakse STEAM* v osnovnem izobraževanju
  • Izobraževalne prakse STEAM* v srednjem izobraževanju
  • STEAM* izobraževalne prakse v visokem šolstvu
  • STEAM* izobraževalne prakse v neformalnem izobraževanju
  • STEAM* pristop k izobraževanju na daljavo
  • Politike na lokalni, nacionalni in evropski ravni za STEAM* pristope k izobraževanju
  • Predlogi za preoblikovanje učnih načrtov z usmeritvijo STEAM*
  • Prihodnje usmeritve izobraževanja STEAM*
  • Izobraževanje STEAM* in gospodarstvo
  • Poklici STEAM* – dejavnik spola pri izbiri poklica STEAM*
  • Izobraževanje STEAM* in kultura
  • STEAM* in trajnost – cilji trajnostnega razvoja
  • STEAM* in vključujoče izobraževanje
  • Sodobni pristopi k poučevanju in učenju v izobraževanju STEAM*
  • Vključevanje IKT v izobraževanje STEAM*
  • Nacionalni in mednarodni projekti in programi, ki spodbujajo razvoj pristopov STEAM* v izobraževanju
  • Mednarodna tekmovanja STEAM* (za učence in učitelje)

Plenarni predavatelji

Izr. prof. dr. Boštjan Genorio

Dr. Boštjan Genorio je trenutno izredni profesor za področje znanosti o materialih na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral na Univerzi v Ljubljani, Slovenija. Nato je od leta 2011 do 2012 delal kot podoktorski znanstveni sodelavec pri prof. dr. Jamesu M. Touru na Univerzi Rice v Houstonu v Teksasu. V letih 2013–2015 je bil gostujoči znanstvenik na Oddelku za znanost o materialih Nacionalnega laboratorija Argonne. Njegov raziskovalni interes je sinteza nanomaterialov za shranjevanje in pretvorbo energije. Je institucionalni vodja mednarodnega skupnega magistrskega programa MESC+ Erasmus Mundus iz znanosti o materialih in elektrokemije. Vključen je tudi v izobraževanje STEM preko projekta Erasmus+ KA2, Green STEM. Objavil je 55 raziskovalnih člankov s skupno 3276 citati, njegov h-indeks je 25.

Kemijska trajnost je ključni vidik varstva okolja in odgovorne industrijske prakse. Vključuje razvoj, proizvodnjo in uporabo kemikalij na način, ki zmanjšuje njihov negativni vpliv na zdravje ljudi in planet. Elektrokataliza ima ključno vlogo pri doseganju okoljskih ciljev, saj omogoča pretvorbo energije in trajnostno kemično proizvodnjo.

Povezovanje elektrokatalize z izobraževanjem bodočih znanstvenikov, raziskovalcev in učiteljev ima ogromen potencial za izboljšanje našega razumevanja in uporabe teh ključnih področij. Z integracijo vrhunskih raziskav v izobraževalni sistem lahko vzgojimo generacijo znanstvenikov in učiteljev, opremljenih z znanjem in veščinami, potrebnimi za spopadanje z okoljskimi izzivi. Razpravljali bomo o praktični uporabi elektrokatalize pri pretvorbi energije in trajnostni kemijski sintezi. Z vključitvijo študentov in učiteljev v vrhunske raziskave jih želimo navdušiti za nadaljnje raziskovanje in iskanje inovativnih poti. Ta pristop je ključen za zgodnjo kariero bodočih znanstvenikov in izobraževalcev, saj jim omogoča, da prispevajo k trajnostni in bolj zeleni prihodnosti.

Izr. prof. dr. Stanislav Avsec

Stanislav Avsec je svojo poklicno pot začel kot inženir v večjem industrijskem podjetju energetskega sektorja, nato pa vrsto let poučeval strokovne teoretične predmete na srednjih strokovnih in poklicnih šolah tehničnih usmeritev. Trenutno je zaposlen je kot izredni profesor za področje tehniškega izobraževanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Je predstojnik Katedre tehniško izobraževanje ter vodja in raziskovalec pri številnih tujih in domačih aplikativnih ter znanstvenih projektih. Aktivno raziskuje na področju tehniškega in inženirskega izobraževanja, sodobnih izobraževalnih tehnologij in orodji, kognitivne znanosti, ustvarjalnosti in inovativnosti, izobraževanja za trajnostni razvoj ter menedžmenta. Svoje znanje razširja tudi z raziskovalnim delom v drugih akademskih ustanovah po svetu. Je član uredniških odborov in recenzent pri več tujih znanstvenih revijah. Je tudi prejemnik prestižne nagrade svetovnega združenja za inženirsko in tehniško izobraževanje WIETE (Melbourne, Avstralija). 

Turbulentna dogajanja okrog nas še kako aktualizirajo znamenito Einsteinovo tezo, da “problemov ne moremo reševati z enako stopnjo razmišljanja, kot smo jih ustvarili”, kar terja temeljit premislek kaj, kako in kdaj se učiti za prihodnost, ki jo želimo. Inovacije se začnejo pri ljudeh in človeška izkušnja postane središče koncepta snovalskega razmišljanja (SR), kot pristopa k reševanju problemov. Ne gre za to, da bi bili vsi kot snovalci, oblikovalci…, temveč za to, da bi razmišljali kot oni. Če se pristop SR uporablja v okviru Agende 2030 (ZN, 2015), lahko privede do lokalnih, sodelovalnih in participativnih pobud, ki temeljijo na lokalnem kontekstu, namesto da bi se mu prilagajale. SR, ki temelji na ključnih paradigmah razmišljanja, kot so celostno, neomejeno, sodelovalno, iterativno in vizualno, spodbuja integrativno in interdisciplinarno razmišljanje. Pristop SR, ki bo predstavljen v predavanju, ne spodbuja le inovativnega razmišljanja, temveč omogoča tudi uspešno ponazoritev štirih vodstvenih značilnosti, opredeljenih v okviru Vodstvenih načel ZN (ZN, 2017): osredotočenost na učinek, spodbujanje transformacijskih sprememb, sistemsko razmišljanje in soustvarjanje.

Prof. dr. Jože Rugelj

Prof.dr. Jože Rugelj je začel svoje raziskovalno delo na Institutu Jožef Stefan pred skoraj 40 leti na področju skupinskih komunikacij, računalniško podprtega skupinskega dela in sodelovanja na daljavo. Ker je sodelovanje na daljavo z uporabo IKT vedno bolj pomembno tudi pri vseh oblikah učenja, je kasneje svoje raziskovanje usmeril na to področje in pri tem ugotovil, da je za učinkovito učenje potrebno uporabiti sodobne didaktične pristope, ki učencem omogočajo aktivne oblike učenja, ki so prilagojene individualnim posebnostim učencev. Eno od takih področij je tudi učenje z uporabo izobraževalnih iger, kjer je v zadnjem desetletju razvil izviren pristop k uporabi metode snovanja in izdelave iger v izobraževanju učiteljev. S partnerji z več evropskih univerz je vzpostavil omrežje, ki razvija teoretične osnove za učenje z uporabo iger in nastopa kot konzorcij pri prijavah na projekte s tega področja in pri širjenju znanja preko različnih oblik podiplomskega izobraževanja. Velik poudarek pri raziskovanju daje tudi področju didaktike računalništva, kjer uvaja nove aktivne oblike učenja in podarja pomen konceptualnega znanja. V zadnjih 20 letih je bil koordinator 14 mednarodnih projektov s področja uporabe digitalnih tehnologij v izobraževanju in učenja z uporabo iger. Rezultate svojega raziskovalnega dela je objavil v preko 160 člankih v znanstvenih revijah, monografijah in konferenčnih zbornikih. Mednarodno odmevnost njegovih objav dokazuje 120 citatov v WOS in 269 citatov v Scopus. Na pedagoškem področju je bil mentor študentom pri 102 diplomskih in magistrskih delih, pri 9 znanstvenih magisterijih in 4 doktoratih.

Digitalna revolucija spreminja način dela, organizacijo in naše vsakdanje življenje. Spreminja tudi način, kako se otroci in mladi igrajo, dostopajo do informacij, komunicirajo in se učijo. Vendar ta revolucija v večini učilnic ni spremenila poučevanja in učenja, tam, kjer se tehnologija uporablja, pa so rezultati raziskav o njenem vplivu na učne rezultate porazni. Zato so potrebne nove pedagoške metode, ki bi nam pomagale pospešiti izboljšanje učnih rezultatov. To ne vključuje le bralne in naravoslovno-matematične pismenosti, temveč tudi širše, manj natančno opredeljene učne cilje, kot so reševanje problemov, sodelovanje, ustvarjalnost ter vzpostavljanje učinkovitih odnosov in timov.

Fullan in Langworthy predlagata “novo pedagogiko”, ki bi morala temeljiti na učnem partnerstvu med učenci in učitelji in ki bi izkoristila notranjo motivacijo tako učencev kot učiteljev. To novo učenje bi moralo biti močno usmerjeno v delovanje in reševanje problemov v “resničnem svetu”, omogočile in močno pospešile pa bi ga lahko tudi inovacije na področju digitalne tehnologije. Taki novi pristopi lahko ustvarijo pogoje za izvedbo poglobljenega učenja in posledično za doseganje boljših rezultatov. Mnoge od teh zamisli temeljijo na tradiciji, ki sega k Piagetu, Vigotskemu in drugim ključnim teoretikom učenja.

Gaja Brecelj

Gaja Brecelj je direktorica nevladne organizacije Umanotera, ki si že skoraj 30 let prizadeva za uveljavljanje trajnostnega razvoja v družbi. Umanoteri se je Gaja pridružila leta 2005, v zadnjih letih pa pokriva predvsem področja podnebnih sprememb, etične potrošnje, odgovornega turizma, zelenih delovnih mest, trajnostnih dogodkov in razvoja nevladnega sektorja. Na te teme redno izvaja delavnice tako za izobraževalce kot mlade. Zagovarja, da so ključne sistemske spremembe, obenem pa se tudi sama čim bolj drži načela »Delaj, kar govoriš«. Kot gonilo prehoda v trajnostno družbo jo zanimajo družbene inovacije in skupnostne prakse.

V predavanju bo predstavljen kontekst podnebne krize z vzroki in posledicami, ki pomembno vpliva na naša življenja in na nas kot posameznike v vseh naših vlogah – potrošniki, aktivni državljani, izobraževalci, starši, otroci … Spoznali bomo dobre trajnostne prakse in se osredotočili na to, kaj lahko storimo kot družba, posamezniki in izobraževalci.

 

Prof. dr. Ivan Kalaš

Profesor Ivan Kalaš je predstojnik Oddelka za izobraževanje na Fakulteti za matematiko, fiziko in informatiko Univerze Komenskega v Bratislavi. Ukvarja se s pedagoškim raziskovanjem in razvojem na področju poučevanja računalništva in informatike. Že več kot 30 let gradi izobraževalne vsebine za področje računalništva in informatiko v osnovnem in srednjem šolstvu. Je soavtor učbenikov in učnih gradiv za informatiko ter avtor knjig o programiranju za otroke. Več let je bil mednarodni svetovalec programa Microsoft Partners in Learning. Profesor Kalaš je sodeloval pri več mednarodnih iniciativah, kot so Kaleidoscope, Playground ali ScratchMaths. Od leta 2013 je gostujoči profesor na UCL Institute of Education v Londonu. Profesor Kalaš zastopa Slovaško v odboru IFIP TC3 za izobraževanje.

Poučevanje računalništva in informatike (RIN) kot obveznega predmeta je postalo vroča tema v izobraževalnih sistemih po vsem svetu. Kljub temu pa se še vedno sprašujemo, katere vsebine naj vključimo in kakšne pedagoške pristope naj uporabimo, kdo naj poučuje in kako usposobiti učitelje za poučevanje RIN. Da bi zagotovili, da bo poučevanje RIN moderno, trajnostno in koristno za vsakega učenca, moramo s poučevanjem začeti že v osnovni šoli. Zato smo leta 2017 sprejeli odločitev, da se posvetimo temu področju. Začeli smo z dolgoročnim razvojnim projektom “Računalništvo z Emilom”, v okviru katerega smo razvili celovito izobraževalno okolje: vsebine, pedagogiko ter osnovnošolska gradiva za učence in učitelje.

Program Emil trenutno uporablja več sto šol na Češkem in Slovaškem. Ključni vidik, ki ga osnovnošolski učitelji zelo cenijo, je naša usmerjenost v vzpostavljanje naravnih povezav z drugimi učnimi področji. To se dogaja na preprost in naraven način, saj računalništvo poučujejo učitelji osnovnih šol. V svojem predavanju bom predstavil naše nove vsebine, didaktična načela oblikovanja učnega procesa in podporo, ki jo zagotavljamo učiteljem. Neverjetne priložnosti za oblikovanje sodobne informatike kot sistematičnega in uporabnega predmeta za vse učence preprosto ne smemo zamuditi.

Prof. dr. Janez Demšar
Kot postarani profesor z Univerze v Ljubljani se Janez Demšar se trudi, da ne bi bil zdolgočasen in dolgočasen tako, da se ukvarja z različnimi projekti. Je eden od glavnih razvijalcev odprtokodnega sistema za podatkovno rudarjenje Orange, ki se uporablja v izobraževanju, znanosti in industriji. Skupaj z ženo, Ireno Demšar, je prevedel in razširil CS Unplugged (v slovenščini: Vidra) ter ga preskusil v šoli in na poletnih šolah. Skupaj s prof. Blažem Zupanom je ustanovil “maker space” Frižider na Fakulteti za računalništvo UL. V zadnjem času dela na projektu Pouk s ščepcem umetne inteligence, katerega cilj je obogatiti šolske predmete z elementi podatkovne analize (in skozi zadnja vrata spraviti v šole pouk o umetni inteligenci).
V fiziki lahko učitelj predstavi enačbo nihala – ali pusti učencem, da jo s poskusi z različno dolžino in težo nihala odkrivajo sami. Pri biologiji lahko opišemo celico – ali pustimo učencem, da jo vidijo pod mikroskopom. Pri kemiji lahko razložimo reakcijo – ali pustimo učencem, da sami mešajo in grejejo snovi.

Je možno izvajate poskuse v zgodovini? Zemljepisu? Pri jezikih? Lahko učenci tudi tam sami odkrivajo dejstva?

Da, na nek način. Jezikov ne moremo vzgajati v epruvetah, lahko pa raziskujemo lastnosti obstoječih. Ali sestavimo drevo jezikov na podlagi podatkov. Raziskujemo zgodovino regije na osnovi razporeda priimkov. Naučimo umetno nevronsko mrežo razloževati med Monetom in Manetom ter se kaj naučimo iz napak, ki jih naredi.

Presenetilo vas bo, kako lahko tudi najdolgočasnejši šolski predmet (saj veste, kateri!) postane zanimiv, če ga spremenimo v raziskovalno pustolovščino.
Doc. dr. Andrej Brodnik

Andrej Brodnik je bil s strani ministra za izobraževanje, znanost in šport RS imenovan za vodjo komisije za analizo stanja računalniškega izobraževanja K12 v Sloveniji. Komisija je objavila tri poročila, vključno s predlogom okvirja kurikula za računalništvo in informatiko za osnovno in srednjo šolo (https://www.racunalnistvo-in-informatika-za-vse.si/about/). Poleg tega je vodil delovno skupino pri JRC za kompetence programiranja v okviru DigComp. Deluje tudi kot predsednik republiške maturitetne komisije za informatiko in komisije za tekmovanja iz računalništva in informatike pri ACM Slovenija. Pred kratkim je bil imenovan v  Komisijo za pripravo skupnih ciljev in njihovo umeščanje v UN in kataloge znanja in v Komisijo za posodobitev UN za računalništvo in informatiko. Dr. Brodnik je eden od avtorjev slovenskega srednješolskega učbenika za informatiko in nekdanji član mednarodnega Bebrasovega odbora (Bebras \url{https://bebras.org}) ter prejemnik nagrade RS na področju šolstva.

Digitalna tehnologija je preplavila svet in, če hočem ali ne,  vpliva na vsako našo dejavnost. Njen vpliv bo toliko večji, kolikor bolje jo bomo obvladovali. Za uspeh v naši stroki zato potrebujemo dvoje znanj – domensko specifična znanja stroke ter znanja računalništva in informatike (RIN). V projektu MINUT (matematika, informatika, naravoslovje, umetnost in tehnika, sopomenka angleškemu STEAM) smo se osredotočili na tematike, h katerim sicer pristopamo z znanji MINT – npr. merjenje temperature v prostoru, stehiometrija, mimikrija, onesnaženost zraka ipd. Pri učencih smo ta znanja dopolnili s temeljnimi znanji RIN, kar jim je omogočilo ustvarjalno uporabo digitalne tehnologije in posledično pridobiti boljše razumevanje izvornih problemov in njihovih rešitev.

Za uspeh pristopa je potrebno sodelovanje učiteljev stroke in RIN. Ker je za njegovo krepitev pomembna izmenjava izkušenj, je pomemben dejavnik skupnost učiteljev. Vloga skupnosti je nuditi učiteljem stalno okolje, kjer se redno srečujejo s kolegi, izmenjujejo izkušnje in pridobivajo nova znanja.

Mag. Tjaša Kampos

Mag. Tjaša Kampos je učiteljica kemije in biologije v osnovni šoli Venclja Perka. Že vrsto let je članica predmetno razvojne skupine za kemijo, ki deluje pod okriljem Zavoda republike Slovenije za šolstvo.  Je članica predmetne skupine za kemijo za nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli. Kot multiplikatorka je vodila številna izobraževanja s področja informacijske komunikacijske tehnologije za osnovnošolske in srednješolske učitelje kemije.  Je zagovornica formativnega spremljanja v procesu učenja. Svoje pristope in ideje je skozi leta delila med učitelje  na številnih izobraževanjih, delavnicah, konferencah. V svoji praksi si prizadeva, da je vsak učenec aktiven in odgovoren deležnik, ki stopa ob boku učitelja  skozi učni proces. Deluje po reku  “Kjer je volja, je moč. In uspeh“.

Za uspešno izvajanje pedagoškega procesa je pomembna vzpostavitev partnerske vezi med učencem in učiteljem kot tudi med učitelji samimi. V predavanju bodo predstavljeni pristopi učenja kemije, metode dela in primeri dejavnosti, za katere je predavateljica skozi svoje dolgoletne izkušnje s poučevanjem v osnovni šoli ugotovila, da spodbujajo učence k večji aktivnosti in vključenosti v učni proces. Predstavljeni bodo primeri, ki krepijo učenčevo notranjo motivacijo za učenje in raziskovanje naravoslovnih pojmov in pojavov. Načela formativnega spremljanja bodo izpostavljena kot pomembno vodilo na poti do kakovostnega in uporabnega znanja, ki med drugim pri učencih spodbujajo socialne, čustvene veščine in gibalno učenje. 

Za uspeh v učnem procesu je, poleg  močne volje posameznika (tako učenca kot učitelja), nujno znati prisluhniti in sodelovati. Predavateljica bo predstavila svoje izkušnje, kako si v vlogi učiteljice kemije oziroma naravoslovja prizadeva spodbujati in razvijati kritično presojo in mišljenje pri učencih, kako spodbuja njihovo kreativnost ter kako krepi naravoslovno radovednost skozi leta šolanja. In pri tem kot učiteljica ne pozabi, da so naši učenci, učenci z raznolikimi potrebami, ki jim moramo prisluhniti in dati možnost, da izkažejo znanje in svoja močna področja ter dosežejo tisti cilj, ki si ga skozi proces učenja zadajo.

PRIJAVA

Izbirate lahko med tremi možnostmi sodelovanja na dogodku:
pridružite se nam lahko kot predavatelj, kot učitelj s skupino svojih učencev/dijakov/študentov ali kot poslušalec.

Vsi udeleženci s predstavitvijo prispevka bodo prejeli potrdilo o aktivni udeležbi na dogodku, ostali sodelujoči pa potrdilo o udeležbi na dogodku. 

Za lažji izbor delavnic priporočamo sočasno uporabo PROGRAMA in ZBORNIKA PRISPEVKOV, kjer se lahko seznanite z vsebinami posameznih delavnic. 

SKUPINE UČENCEV V SPREMSTVU UČITELJEV**

Sodelujoči** iz OŠ, SŠ in UNI
Veliko novih idej, izkušenj in sodelovanja na področju STEAM*
Prijava na dogodek od 1.7. do 14. 9. 2023 oz. do zapolnitve mest
Prost vstop
Potrdilo o udeležbi

PREDAVATELJI**

Sodelujoči** iz OŠ, SŠ in UNI
Veliko novih idej, izkušenj in sodelovanja na področju STEAM*
Sekcijsko predavanje/delavnica/poster
Prijava na dogodek in oddaja povzetka prispevka do 16. 6. 2023 (podaljšano)
Obvestilo o vključitvi prispevka na konferenco do 30. 6. 2023
Prost vstop
Potrdilo o udeležbi

POSLUŠALCI**

Sodelujoči** iz OŠ, SŠ in UNI
Veliko novih idej, izkušenj in sodelovanja na področju STEAM*
Prijava na dogodek od 1.7. do 14. 9. 2023 oz. do zapolnitve mest
Prost vstop
Potrdilo o udeležbi
STEAMColab-1
STEAMcolab-2c
STEAMcolab-3c
STEAMColab-4

Organiziranost

Organizator dogodka: Univerza v Ljubljani

Koordinator dogodka: UL Pedagoška fakulteta v sodelovanju s Centrom UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu

Programsko-organizacijski odbor:

  • Prof. dr. Vesna Ferk Savec (vodja), UL Pedagoška fakulteta, Center KemikUm
  • Izr. prof. dr. Stanislav Avsec, UL Pedagoška fakulteta
  • Prof. dr. Janez Bešter, UL Fakulteta za elektrotehniko, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu
  • Prof. dr. Iztok Devetak, UL Pedagoška fakulteta, Center KemikUm
  • Sanja Jedrinović, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu
  • Prof. dr. Mojca Juriševič, UL Pedagoška fakulteta, Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti
  • Taja Klemen, UL Pedagoška fakulteta, Center KemikUm
  • Doc. dr. Boštjan Kuzman, UL Pedagoška fakulteta
  • Viš. pred. mag. Matija Lokar, Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko
  • Prof. dr. Anton Meden, UL Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
  • Katarina Mlinarec, UL Pedagoška fakulteta, Center KemikUm
  • Doc. dr. Irena Nančovska Šerbec, UL Pedagoška fakulteta
  • Doc. dr. Uroš Ocepek, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje
  • Mag. Marko Papić, Center za uporabo IKT v pedagoškem procesu
  • Izr. prof. dr. Jerneja Pavlin, UL Pedagoška fakulteta
  • Tim Prezelj, UL Pedagoška fakulteta 
  • Mag. Nika Cebin, prof. kem., Gimnazija Ledina
  • Izr. prof. dr. Gregor Torkar, UL Pedagoška fakulteta
  • Meta Trček, prof. fiz. in teh., OŠ Brezovica pri Ljubljani
  • Dr. Matej Vošnjak, UL Pedagoška fakulteta

Kontaktirajte nas

    Lokacija:

    UL Pedagoška fakulteta
    Kardeljeva ploščad 16
    1000 Ljubljana

    Kontaktna oseba:

    Prof. dr. Vesna Ferk Savec, vesna.ferk@pef.uni-lj.si

    Naročite se na naše e-novice...

    … in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.