Spodbujanje aktivnega učenja v visokem šolstvu z integracijo izobraževalnih tehnologij

AVTOR: Yi-Hsuan Wang

INSTITUCIJA: Department of Educational Technology, Tamkang University, Tajvan

ŠT. VKLJUČENIH ŠTUDENTOV: 458


Raven integracije IKT (po SAMR)

preoblikovanje

Učni pristopi, metode in oblike dela

mobilno učenje,
sodelovalno učenje

Uporabljena IKT

Kahoot,
Mentimeter,
Google Sheets,
Google Forms

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

V pričujoči študiji učitelja Wanga (2020) sledimo raziskovanju učinkovitosti vpeljave aktivnosti, ki spodbujajo interakcijo in medvrstniško vrednotenje z uporabo IKT. V študijo je bilo vključenih kar 458 študentov iz različnih predmetnih področjih. Študenti, ki so bili v času študija vključeni v 2. letnik, so tekom študije spoznavali koncepte. Študija je trajala 4 semestre in je učitelju omogočala sprotno izboljševanje in nadgrajevanje tako vsebin kot tudi procesa poučevanja.

Učitelj je pri izvedbi pedagoškega procesa sledil vnaprej določenim fazam oz. korakom. V prvi fazi je s študenti testiral različne osebne odzivne sisteme z namenom raziskovanja učinka interakcije med študenti na usvajanje znanja. V drugi fazi je s študenti preizkušal medvrstniško vrednotenje z dvema različnima orodjema, zopet z namenom bolj poglobljenega usvajanja znanja in sodelovalnega učenja. V tretji fazi je s študenti ponovil prvi dve fazi v izboljšanih različicah. Za izbrana orodja, opisana v nadaljevanju, se je učitelj odločil, ker so na voljo tudi v brezplačni različici in ne zahtevajo namestitve na osebne naprave, ampak so vsa dostopna v spletni različici. V nadaljevanju predstavljemo podroben opis poteka pedagoškega procesa.

V prvi fazi je učitelj najprej izvedel 30-40 minutno predavanje, kjer je študente seznanil z osnovnimi koncepti. Po obravnavi vsake posamezne tematike je s študenti preizkušal dve različni tehnologiji. Za pripravo vprašanj izbirnega tipa je učitelj uporabil Kahoot, za vprašanja odprtega tipa pa je uporabil Mentimeter. Pri odgovarjanju na vprašanja izbirnega tipa (npr. študenti so morali med naštetimi elementi izbrati, kateri niso del ADDIE modela) je bil namen učitelja videti, kako uspešno so študenti usvojili predstavljeno znanje, medtem ko je bil glavni namen vprašanj odprtega tipa (npr. študenti so morali zapisati primer implementacije ADDIE modela pri e-izobraževanju v podjetjih) izmenjava znanj, idej in mnenj. Študenti so do obeh orodij in pripravljenih vprašanj dostopali preko lastnih mobilnih naprav, kjer so preko kode dostopali do posameznega vprašanja, ki ga je projeciral učitelj. Vprašanja so bila namenjena zbiranju tako kvantitativnih kot kvalitativnih mnenj študentov glede posameznih obravnavanih tematik. Študenti so po odgovarjanju takoj videli svoje odgovore in umestitev le-teh v primerjavi z drugimi študenti. Na podlagi odgovorov je učitelj usmerjal študente in razvijal diskusijo. Študenti so dodatno svoje znanje spremljali preko priprave tedenskih dnevniških zapisov o učenju. V drugem delu je učitelj s študenti preizkušal možnosti medvrstniškega vrednotenja s Kahootom. Študenti so bili razdeljeni v skupine in vsaka skupina je pripravila predstavitev na temo svoje lastne projektne naloge. Po tem so bili študenti pozvani, da medvrstniško ovrednotijo predstavitve kolegov glede na kriterije, ki jih je pripravil učitelj. Po predstavitvi je vsaka skupina videla rezultate evalvacije lastega nastopa. Študentom je bil takšen način – takojšnja povratna informacija s pomočjo osebnega odzivnega sistema všeč in bi se je tudi v bodoče posluževali. Nekaj študentov je zmotilo dejstvo, da so v Kahootu dobili samo kvantitativne podatke brez podrobnega opisa in so si v bodoče želeli videti tudi opisni komentar oz. argument za podano oceno. Učitelj je na podlagi sprotnega preverjanja učinkovitosti izbranih orodij in pristopov k poučevanju zaključil, da je bila interakcija med učiteljem in študenti z uporabo osebnih odzivnih sistemov večja, študenti so pokazali več motivacije za sodelovanje pri predmetu ter so z uporabljenimi orodji uspešno izpeljali proces medvrstniškega vrednotenja.

V drugi fazi je učitelj s študenti preizkušal aktivnosti medvrstniškega vrednotenja, najprej s pomočjo orodij Google Sheets, kjer so bili vnaprej pripravljeni obrazci za sinhroni ter hkratni vnos komentarjev s strani več študentov, ter nato še orodje Google Forms, kjer so bili za študente ravnotako na voljo obrazci v obliki ankete z vprašanji različnih tipov o obravnavani vsebini. V obeh primerih so študenti pri oddaji lastnih komentarjev zapisali tudi osebne podatke in tako podajali komentarje s svojim imenom in ne anonimno. V prvem delu faze so študenti komentirali, da bi jim bilo veliko lažje komentirati izdelke kolegov, če bi orodja omogočala anonimno sodelovanje, saj so v nasprotnem primeru čutili pritisk in negativne občutke ob deljenju kritičnih komentarjev svojim prijateljem ter posledično niso bili popolnoma iskreni. V drugem primeru (uporaba Google Formsov) je učitelj zakril ocenjevalce in potem s študenti delil povratne informacije ter jih z njimi prediskutiral. Le-ti so pripomnili, da jim je bil anonimen način dela bolj všeč in da so videli prednost v skupni evalvaciji ob koncu oz. evalvaciji, ki jo je ob koncu izpeljal učitelj.

V tretji fazi je učitelj ponovil prvi dve fazi z manjšimi spremembami. Pri uporabi osebnih odzivov je študente razdelil na dva načina: ena skupina je reševala interaktivna vprašanja v Kahootu in Mentimetru preko skupinskih računov (torej sodelovalno) in tako odgovor izbrala na podlagi strinjanja vseh članov skupine, drugi del študentov pa je naloge reševal individualno. Izkazalo se je, da so študenti, ki so aktivnosti reševali individualno, usvojili več znanja kot tisti, ki so aktivnosti reševali v skupinah. Po drugi strani so študenti, ki so sodelovali v skupinah, izrazili zadovoljstvo s sodelovalnim načinom dela ter možnostjo komunikacije in aktivnega sodelovanja z vrstniki.  Pri ponovitvi druge faze je učitelj poskrbel za dodatne evalvacijske obrazce oz. rubrike, po katerih so študenti ocenjevali delo svojih vrstnikov. Ravnotako je v obrazec dodal možnost dopisa komentarja, ki bo vrstnikom v pomoč pri odpravljanju morebitnih napak v predstavitvi. Večini študentov je ta način dela ustrezal in so bili mnenja, da so pridobili povratne informacije, ki jim bodo v pomoč.

VIRI:

Wang, Y. H. (2020). Design-based research on integrating learning technology tools into higher education classes to achieve active learning. Computers & Education, 156, 103935.

Naročite se na naše e-novice...

… in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.