V »pametni učilnici« lahko učitelj uporabi IKT za povečanje in spodbujanje interaktivnosti med in s študenti v tradicionalnih učnih prostorih. Glavni izziv tega področja je aktivno vključevanje vseh študentov v pedagoški proces in ravno na tem mestu lahko IKT pomembno olajša interakcijo z uporabo orodij, ki omogočajo, da se vsi študenti (ne glede na primanjkljaje, posebnosti, lokacijo in čas prisotnosti) odzovejo in prispevajo svoje znanje in mnenje. Interaktivnost lahko spodbujamo s pripravo interaktivnih učnih gradiv (npr. interaktivne predstavitve, sodelovalne table, sprotna preverjanja znanja), ki jih študenti rešujejo, z uporabo osebnih mobilnih naprav (telefoni, tablice, računalniki) ali preko uporabe interaktivnih tabel.     

Ključne točke, o katerih moramo razmisliti pri razvoju prostora, ki spodbuja interakcijo, so:

• preureditev fizičnega prostora (študenti niso razporejeni v vrste v predavalnici, ampak so mize in stoli fizično razporejeni tako, da omogočajo hitrejšo prilagoditev predavalnice za npr. delo v skupinah, diskusijo);
• aktivno vključevanje študentov (prilagajanje oz. preoblikovanje pristopov v poučevanju iz na učitelja osredinjenih predstavitev vsebine na na študenta osredinjene aktivnosti);
• interakcija z vsebino (učitelj pripravi interaktivna učna gradiva, ki jih lahko predvaja na napravah študentov ali na interaktivni tabli);
• 1:1 podpora in spremljanje pedagoškega procesa (sodelovanje v različnih z IKT podportih aktivnostih, kjer je poudarek na uporabi gradiv na osebnih napravah pri študentih, ki so s tem vključeni v bolj personalizirano učenje in so s tem tudi bolj motivirani za študij);
• komunikacija in sodelovanje (veliko različne IKT omogoča funkcionalnosti, ki spodbujajo sodelovanje).

Primeri IKT, ki nam lahko pride prav za uspešno integracijo področja interakcije:

• interaktivna tabla,
• osebni odzivni sistemi in mobilne učne naprave (npr. telefoni, tablice, računalniki),
• interaktivna učna gradiva,
• spletna sodelovalna učna okolja.

Študenti v pametni učilnici potrebujejo drugačen nabor orodij in spretnosti za predstavitev, posredovanje in pridobivanje povratnih informacij o svojem delu. Predstavitve in posredovanje znanja s strani študentov je potrebno vključiti že v načrtovanje pedagoškega procesa ter omogočiti študentom tudi komunikacijo lastnega znanja. Deljenje znanj lahko podpremo z repozitoriji, ki omogočajo odlaganje interaktivnih predstavitev ter sodelovanje študentov z možnostjo komentiranja, reševanja ter vrednotenja. Študente spodbujamo tudi k objavi vsebin na spletu ter s tem širjenju znanja na splošno javnost in ozaveščanju glede odgovorne rabe spleta.

Ključne točke, o katerih moramo razmisliti pri razvoju prostora, ki spodbuja predstavljanje, so:

• spodbujanje deljenja in komunikacije (deljenje je prav tako pomembno kot samo ustvarjanje – z uporabo IKT lahko spodbudimo ustvarjanje interaktivnih gradiv, tako za uporabo v neposrednem stiku s poslušalci kot tudi na daljavo);
• interakcija s širšo javnostjo (tako v fizičnem kot spletnem prostoru lahko spodbudimo interaktivne predstavitve, kjer študenti in učitelj podajajo povratne informacije na predstavljene vsebine);
• razvoj spretnosti za podajanje povratnih informacij (študente postavimo v vlogo aktivnih pregledovalcev in jih spodbudimo k podajanju konstruktivne povratne informacije na predstavljeno vsebino);
• metode deljenja (študente naučimo uporabe različne IKT, ki so del vsakdanje komunikacije v 21. stoletju);
• vključujoče/inkluzivno komuniciranje (študente spoznamo z različnimi orodji za predstavitev vsebine in jih spodbudimo k raznoliki uporabi z namenom naslavljanja različnih potreb pri poslušalcih);
• razmislek o odgovorni rabi spleta (študente poučimo o avtorskem pravu in rabi spletnih gradiv, jih spodbudimo h kritičnemu razmisleku o dostopnih gradivih ter zaščiti lastnih del za nadaljnjo objavo na spletu).

Primeri IKT, ki nam lahko pride prav za uspešno integracijo področja predstavljanja:

• orodja za izdelavo interaktivnih predstavitev,
• fizični prostor s prilagodljivim pohištvom za interaktivno predstavljanje,
• zmogljivi projektorji oz. pametni zasloni za deljenje predstavitev,
• spletna orodja za objavo predstavitev (tako zaprta kot odprta okolja).

Pametna učilnica temelji oz. na večih področjih spodbuja sodelovanje med vsemi udeleženimi v pedagoškem procesu (in širše). Sodelovanje poteka med raziskovanjem, ustvarjanjem in predstavitvijo. Kakovost sodelovanja določa stopnja avtonomije, deljene odgovornosti in procesa odločanja v skupinah. IKT lahko pomaga ustvariti bogatejši način komunikacije in sodelovanja. Sodelovanje v učilnici 21. stoletja ni omejeno na osebno in sinhrono komunikacijo, temveč lahko poteka prek spleta in tudi asinhrono.

Ključne točke, o katerih moramo razmisliti pri razvoju prostora, ki spodbuja sodelovanje oz. izmenjavo znanj, so:

• medvrstniško sodelovanje (študente je potrebno naučiti komunikacije in dela z drugimi ter s tem spodbujati razvoj občutka socialne odgovornosti);
• skupinsko delo za boljšo inkluzijo (študenti se s sodelovanjem naučijo spoštovanja in upoštevanja razlik medseboj);
• učenje z igrami (tudi na visokošolski ravni lahko vključimo v pedagoški proces resne igre ali elemente iger, ki spodbujajo večjo vključenost študentov);
• spletno sodelovanje (sodelovanje naj se ne zaključi po izvedbi aktivnosti v neposrednem stiku v predavalnici, ampak se nadaljuje v spletnem okolju);
• zbiranje idej (viharjenje možganov je zelo učinkovita metoda, preko katere vključimo večje število študentov ter pri njih spodbudimo razvoj ustvarjalnosti in domišljije – z uporabo IKT se število študentov, ki jih lahko vključimo v diskusijo, močno poveča).

Primeri IKT, ki nam lahko pride prav za uspešno integracijo področja sodelovanja oz. izmenjave informacij:

• interaktivne bele table, sodelovalne table in projektorji,
• orodja za sodelovalno ustvarjanje gradiv (npr. miselni vzorci, dokumenti),
• orodja za sodelovalno zbiranje idej, mnenj.

V pametni učilnici je za študente zagotovljeno okolje, kjer jim je omogočeno samostojno raziskovanje. Učitelji na tem področju spodbujajo učenje z raziskovanjem in projektno učno delo, kjer spodbujajo razvoj kritičnega razmišljanja med študenti. Tudi v tem primeru je zaželeno, da je fizični prostor, kjer poteka pedagoški proces, prilagodljiv in omogoča enostavno vzpostavitev dela v skupinah, parih ali individualno delo. IKT nam na tem področju olajša dostop do podatkov ter analizo in vizualizacijo rezultatov, pridobljenih z raziskovanjem.

Ključne točke, o katerih moramo razmisliti pri razvoju prostora, ki spodbuja raziskovanje, so:

• spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja (študenti znajo poiskati kakovostne, verodostojne vire in učinkovito upravljati s pridobljenimi informacijami);
• spodbujanje razvoja spretnosti za reševanje problemov (učitelji študentom redno zastavljajo izzive, ki zahtevajo rešitev ali pa jim omogočijo, da si izzive zastavijo sami);
• aktivno raziskovanje (študenti uporabljajo različne medije pri raziskovanju ter so vključeni v različne aktivnosti, npr. branje, opazovanje, izvajanje eksperimentov, priprava anket/vprašalnikov/intervjujev, uporaba robotov ipd.);
• medpredmetno povezovanje (učitelji zagotavljajo raziskovanje različnih disciplin tekom reševanja izzivov in s tem spodbujajo razumevanje različnih perspektiv med študenti);
• učenje z raziskovanjem (študenti gradijo modele, testirajo ideje in vrednotijo rezultate dela ter pri tem uporabljajo IKT, ki lahko učinkovito podpre vse faze raziskovanja);
• sodelovanje s širšo javnostjo (učitelji vključujejo študente v aktivnosti, ki temeljijo na življenjskih situacijah in se pri tem povezujejo s podjetji in strokovnjaki z obravnavanega področja).

Primeri IKT, ki nam lahko pride prav za uspešno integracijo področja raziskovanja:

• orodja, ki podpirajo izvedbo problemskega in projektnega učnega dela ter učenja z raziskovanjem (npr. spletne učilnice Moodle, MS Teams);
• roboti, mikroskopi, spletni laboratorji, 3D modeli in ustrezna programska oprema.  

Pametna učilnica študentom omogoča načrtovanje, oblikovanje in izdelavo del (npr. izdelava videoposnetkov ali predstavitev). Na tem področju študenti sodelujejo v aktivnostih, kot so interpretacija, analiza, sodelovanje in vrednotenje, kjer je predvidena gradnja znanja in ne samo pomnjenje informacij.

Ključne točke, o katerih moramo razmisliti pri razvoju prostora, ki spodbuja ustvarjanje, so:

• učenje z ustvarjanjem (študente spodbujamo k razvoju ustvarjalnosti ter uporabi domišljije pri ustvarjanju lastnih vsebin);
• uporaba IKT, ki spodbuja vključevanje (IKT omogoča različne načine oblikovanja, ustvarjanja in diseminiranja ustvarjenih izdelkov);
• razvoj mehkih veščin (preko aktivnosti predstavljanja, načrtovanja in sodelovanja v okviru projektnega učnega dela);
• neodvisnost in odgovornost za lastni študij (preko različnih aktivnosti, ki jih lahko podpremo z IKT);
• ustvarjanje za življenje (spodbujanje socialnega podjetništva študentov s pobudami in izvajanjem različnih projektov);
• predstavitev študentskega dela (gradnja portfeljev, ki spodbujajo povezovanje med predmetnimi področji ter se osredotočajo na uporabno vrednost študijskih izdelkov v realnem življenju).

Primeri IKT, ki nam lahko pride prav za uspešno integracijo področja ustvarjanja:

• različne kamere,
• oprema za zajem in predvajanje zvoka,
• orodja za urejanje videposnetkov,
• orodja za snemanje podcastov,
• orodja za ustvarjanje animacij,
• orodja za prenos in spremljanje v živo.

Področje razvoja v pametni učilnici se nanaša na možnosti neformalnega učenja in samorefleksije. Študenti opravljajo aktivnosti individualno, v lastnem tempu ter se osredotočajo na znanja in zanimanja, ki presegajo delo v formalnem delu študija. Učitelji pri študentih spodbujajo razmislek o lastnem učenju ter napredku in se osredotočajo na aktivnosti, ki omogočajo vseživljenjsko učenje.

Ključne točke, o katerih moramo razmisliti pri razvoju prostora, ki spodbuja razvoj, so:

• omogočanje neformalnega izobraževalnega okolja (razvoj sproščenega in manj nadzorovanega prostora za spodbujanje individualnega razvoja);
• spodbujanje motivacije in samoizražanja (spodbujanje personaliziranega učenja ter omogočanje več svobode pri raziskovanju in izvedbi različnih aktivnosti);
• uporaba osebnih učnih naprav (dostop do informacij in učnih okolij kjerkoli in kadarkoli);
• iskanje načinov za prepoznavanje neformalnega učenja (spremljanje neformalnega učenja s pomočjo dnevnikov in portfeljev);
• obrnjena učilnica (študenti so vključeni v premišljeno zasnovano individualno delo od doma ter se v času neposrednih srečanj z učiteljem osredotočajo na aktivnosti, ki spodbujajo diskusijo, reševanje problemov in izzivov v okviru projektnega učnega dela);
• učenje z igrami (uporaba resnih, izobraževalnih iger ali elementov iger).

Primeri IKT, ki nam lahko pride prav za uspešno integracijo področja razvoja:

• prilagodljiv fizični prostor,
• prenosne naprave,
• interaktivna gradiva (npr. igre).