Izvedba projektnega učnega dela z uporabo različne IKT: Navidezna resničnost, resničnost navideznega

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Prof. Jure Miklavc, izr. prof. dr. Barbara Predan, doc. Lidija Pritržnik, doc. Rok Kuhar in asist. Sebastian Žetko so se odločili za posodobitev projektne naloge, ki jo študenti pripravljajo pri predmetih Načrtovanje industrijsko oblikovanje I ter Storitveno oblikovanje I. Pri predmetih so v preteklih letih uporabljali predvsem »klasične« informacijsko-komunikacijske tehnologije, zlasti pri projektnem učnem delu, kjer so IKT uporabljali za izmenjavo gradiv, vodenje projektov in komunikacijo. Izhodišče za posodobitev je tako predstavljala želja po vključevanju sodobnega in hitro rastočega področja virtualne, augmentirane in mešane resničnosti, torej področja, kjer so tehnologije v realnem času zmožne ustvariti novo, strojno generirano okolje, ki sobiva z realnim časom. S pomočjo različnih vmesnikov, senzorjev, prikazovalnikov ipd. lahko nato vstopimo v virtualno resničnost.

Izvedba pilotne posodobitve je bila raziskovalno naravnana, pri čemer so želeli izvajalci na tehnologijo pogledati iz zornega kota oblikovanja – tako industrijskega kot storitvenega oblikovanja in tudi širše. Primarno jih je zanimalo, kako lahko s pomočjo stroke posegajo na to področje, kakšne nove povezave z drugimi strokami lahko ustvarijo ter kakšne nove projekte lahko izvajajo. Za študente je primarni razmislek predstavljalo vprašanje, kje in kako je tehnologije smiselno uporabiti, kot oblikovalcem pa jim je glavni cilj predstavljal humaniziranje tehnologije, to pomeni narediti tehnologije bolj uporabne, bolj prijazne ter bolj logične. V okviru priprav na izvedbo pilotne posodobitve so izvajalci obiskali različne laboratorije, na podlagi ogledov le-teh in srečanj s strokovnjaki pa nato izvedli delavnice, pri katerih so se mentorji spoznali z osnovami s področja virtualne, augmentirane in mešane resničnosti. Pridobljeno znanje so delili tudi s študenti, saj so izvedli izobraževanje za vse študente, ki so vključeni v študijski program. Poleg tega so k sodelovanju povabili tudi izkušenega zunanjega strokovnjaka, ki se ukvarja z implementacijo AR/VR tehnologij v praksi, saj so želeli študentom predstaviti tudi realne, praktične izkušnje iz gospodarstva. Predstavnik podjetja je študentom predstavil osnove teorije in prakse, ovrednotil njihove ideje v začetni fazi projektne naloge, ki so jo študenti pripravili, ter jim kasneje podal tudi komentar glede izbranih konceptov. Izvajalci so namreč pripravili aktivnosti, kjer so morali študenti raziskati področje virtualne, augmentirane in mešane resničnosti, oblikovati predlog virtualne vsebine ter osmisliti njeno uporabo. S pripravljenimi aktivnostmi v okviru projektnega učnega dela ter učenja z raziskovanjem so pedagogi spodbujali razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalci so skozi pilotno posodobitev razvijali lastne digitalne kompetence ter hkrati spodbujali razvoj digitalnih kompetenc pri študentih. Izvajalci so se odločili za redefinicijo predmeta, kjer so se na začetku najprej sami spoznali s tehnologijo preko izobraževanj, s čimer so izboljšali svoje lastne digitalne in pedagoške prakse ter s tem razvijali kompetenco reflektivne prakse. Za izboljšanje poučevanja in učenja so izbirali digitalne vire ter jih vključili v lastno poučevanje. Med pripravo projektne naloge so pedagogi sproti preverjali delo študentov ter jim, tudi s pomočjo zunanjega strokovnjaka, podali povratne informacije o njihovem delu. Študenti so bili v pedagoški proces ves čas aktivno vključeni. Svojo informacijsko in medijsko pismenost so razvijali z raziskovanjem področja virtualne resničnosti, s pomočjo orodij Figma, Adobe Xd in Solidworks pa so zasnovali, pripravili in izdelali digitalne video vsebine ter animacije za predstavitev tem projektov. Študenti so prikazali možnosti smiselne uporabe tehnologij virtualne resničnosti in izluščili ustrezne teme za razvoj projektov, poleg tega pa so pripravili tudi sintezo, zagovarjali predloge s pripravo predstavitve pred kritično javnostjo ter pripravili poročila in videe za svoje teme. Tako so nastale projektne naloge na teme, kot so: uporaba VR kot pomoč pri sprostitvenih tehnikah, uporaba VR kot pomoč za gluhoneme osebe pri gibanju po nepoznanem okolju, uporaba VR kot pomoč posameznikom pri anksioznosti in psihološkem zdravju, zasnova aplikacije s pogledom na Ljubljano v različnih časovnih obdobjih ter informacijami o organizaciji dneva v omenjenem kraju za turiste ipd.

Za v prihodnje ostaja pred izvajalci še nekaj ciljev, in sicer: načrtovanje novega projekta s partnerji, saj so z njimi odlično sodelovali, izvedba nekaterih pripravljenih projektov študentov tudi v praksi, nadaljevanje projekta v naslednjem študijskem letu in na podlagi pridobljenih izkušenj izboljšanje pedagoškega projekta.