Uporaba e-gradiv in inovativnih tehnologij pri nadgradnji tradicionalnega poučevanja kemije

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Primer opisuje raziskavo avtorja Hsiung (2018), ki izpostavi spreminjajočo se naravo poučevanja kemije in kemijskih vsebin na visokošolski ravni. Po njegovem mnenju je kemija pogosto izpostavljena kot predmet, ki je za študente nekoliko manj zanimiv. Meni, da je temu tako predvsem zaradi tradicionalnih načinov poučevanja, uporabe statičnih gradiv v obliki knjig in priročnikov, pomanjkanja interkacije in težav povezanih z vizualizacijo abstraktnih kemijskih konceptov. Avtor v prispevku izpostavi, da se je z razvojem tehnologije ter možnosti uporabe e-virov v izobraževanju ponudilo tudi ogromno možnosti za zamenjavo obstoječih tradicionalnih ex-cathedra pristopov pri poučevanju. V raziskavi poudari uporabo kombiniranega učenja, ki združuje neposredne učne ure v učilnici s samoregulativnimi spletnimi učnimi dejavnostmi. Ugotovil je, da je ta pristop transformativen in lahko zagotovi smiselne učne izkušnje za študente. V svoji raziskavi je spremljal študente pri uporabi e-gradiv in različne IKT v različnih segmentih učenja in poučevanja. Za pridobivanje podatkov je uporabil vprašalnik, ki je vrednotil doživljanje študentov pri uporabi IKT. V raziskavo je vključil 28 študentov dodiplomskega študija (1. letnik). Študentom je bil omogočen dostop do spletne učilnice v Moodlu, kjer so imeli na voljo različna e-gradiva za ogled (neodvisno od časa in prostora). Gradiva, ki so bila študentom na voljo, so bila različnih oblik – powerpoint predstavitve, miselni vzorci, videoposnetki, animacije, simualcije (npr. Phet simulacije) in kvizi. Učitelji so v predstavitev vsebine vključili tudi obogateno resničnost, preko uporabe aplikacije Zappar, ki jim je omogočila ustvarjanje ti. »Zap kod«, ki so jih vključili v predstavitve in so študentom ob skeniranju z mobilno napravo omogočile dostop do dodatnih informacij. Pred predavanjem oz. neposrednim stikom z učiteljem so morali študenti raziskati spletne vire. Študentje so morali opraviti dva spletna kviza v obliki vprašanj izbirnega tipa za vsako obravnavano temo, in sicer pred predavanjem in po predavanju. Vprašanja izbirnega tipa so bila ustvarjena z uporabo Pearsonovega generatorja testov “TestGen” in uvožena v Moodle. Vsako vprašanje v zbirki vprašanj v spletni učilnici Moodle je bilo označeno s stopnjo težavnosti, obravnavano temo ali poglavjem in učnim ciljem. Različna vprašanja s podobno težavnostno stopnjo so bila vključena v vprašanja pred predavanjem in po predavanju, da bi učinkovito izmerili izboljšanje oz. napredek študenta pri odgovarjanju na vprašanja. Študenti so torej samoocenili lastno znanje s kvizom pred predavanjem v sistemu Moodle. Na spletni učilnici so kvizi bili odprti dva dni in dovoljen je bil le en poskus reševanja, študenti pa so lahko sami izbrali, kje in kdaj bodo izpolnili kviz. Ko se je kviz začel, so imeli študenti za reševanje omejen čas na eno uro. Takoj, ko so z reševanjem zaključili, so dobili povratno informacijo, z navedbo skupnega rezultata in povzetkom pravilnih odgovorov na vprašanja. Na predavanjih je učitelj podal prilagojene ustne povratne informacije kot dodatno pojasnilo. Med predavanji je učitelj uporabil tudi dva mobilna osebna odzivna sistema oz. klikerja, “Poll-Everywhere” in “Kahoot” z namenom formativnega spremljanja znanja in dodatne okrepitve razumevanja študentov med predavanjem. Ob koncu tedna so morali študenti izpolniti tudi kviz po predavanju v spletni učilnici Moodle z enakimi nastavitvami kot v kvizu pred predavanjem. Rezultati pred predavanjem in po predavanju so bili zabeleženi in analizirani v spletni učilnici. Učitelji so v spletno učilnico Moodle zabeležili tudi končne ocene študentov. Rezultati raziskave so pokazali, da so študenti pozitivno sprejeli pripravljena gradiva ter na podlagi odgovorov tudi vplivala na bolj poglobljeno znanje in s tem učinkovitost poučevanja. Zaradi interaktivnosti gradiv in vključenosti v pedagoški proces, so se študenti počutili bolj motivirane za študij.