Izdelava učinkovitih izobraževalnih videoposnetkov za klinične vaje

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Na področju medicine so videoposnetki v zadnjem času postali pogosto uporabljan učni pripomoček. Potrebo po vnaprej posnetih vsebinah je še dodatno okrepila epidemija Covid-19 ter študij na daljavo. Avtorji prispevka poudarjajo, da imajo lahko kratki, kakovostno pripravljeni videoposnetki velik učinek pri uporabi v podporo različnim učnim pristopom, saj izboljšujejo študentovo izkušnjo z vsebino, pomnjenje znanja ter razumevanje vsebine. Še posebej so posnetki učinkovito sredstvo pri poučevanju vsebin, ki so težje predstavljive in prikazujejo postopek. Študenti si lahko vnaprej posnete vsebine samostojno ogledajo v lastnem tempu, prav tako si jih po potrebi ogledajo večkrat. Tudi z vidika učitelja so lahko videoposnetki učinkovito gradivo, saj ni potrebno posnetka snemati znova, ampak ga lahko večkrat uporabimo v različnih situacijah in časovnih obdobjih.

V prispevku avtorji predstavljajo teoretično podprt pristop pri ustvarjanju izobraževalnih videoposnetkov za učitelje, ki temelji na raziskovanju učinkovitih učnih metod ter principov kognitivne obremenitve v podporo spodbujanju aktivnega vključevanja študentov v pedagoški proces.  ­­

Korak 1:  Izberite temo

Idealne teme za videoposnetke so tiste, ki ne bodo kmalu zastarele. Razmislite o temah, ki se redno poučujejo in se verjetno ne bodo spremenile, kot so človeška anatomija ali temeljna klinična načela. Teme, ki se bodo verjetno hitro spremenile, vključno z razvojem smernic ali najnovejšimi ugotovitvami raziskav, morda niso vredne časovne investicije, potrebne za ustvarjanje videoposnetkov. Ne glede na izbrano temo preverite, ali na spletu že obstajajo kakovostno pripravljene vsebine, ki bi jih lahko uporabili v lastni pedagoški praksi. Priporočljivo je, da se pri zasnovi gradiva posvetujete tudi s kolegi na strokovnem področju in jih vključite v proces pregleda zasnovanega gradiva v nadaljnjih korakih.

Korak 2: Identificirajte specifične učne cilje in določite okvirno dolžino videoposnetka

Priporočljivo je identificirati do največ pet učnih ciljev, ki jih želite z videoposnetkom nasloviti. Ti naj bodo med seboj povezani, saj boste s tem zmanjšali kognitivno preobremenitev, ki jo bo ogled posnetka prinesel za študente. Povezani učni cilji pozitivno vplivajo tudi na dolžino posnetka, za katerega se priporoča dolžina med 5 in 20 minut. Po raziskavah so za študente najbolj učinkoviti videoposnetki dolžine od 6 do 9 minut.

Korak 3: Izberite orodje za izdelavo videoposnetka

Na spletu lahko poiščete ogromno (tudi prosto dostopnih) orodij za izdelavo videoposnetkov. Ponavadi lahko orodja delimo v dve skupini: 1) orodja, kjer celoten videoposnetek posnamemo naenkrat; 2) orodja, ki omogočajo snemanje po delih in napredno urejanje. Nekaj lastnosti obeh so avtorji prispevka strnili v tabeli. Poleg tega so pripravili strnjen pregled pogosto uporabljanih orodij za izdelavo videoposnetkov s kratkimi opisi.

Korak 4: Načrtovanje videoposnetka

Scenarij: Zasnova scenarija se zdi na prvi pogled zelo obremenjujoča, a je nujno potrebna za pripravo učinkovitega videoposnetka. Scenarij lahko zajema vse od preprostih ključnih točk pa do dobesednega zapisa govora in poteka videoposnetka. S pripravo dobrega scenarija si zagotovimo bolj nemoten proces snemanja, bolj kakovosten zvok ter uporabo vizualnih sredstev. Priporočljivo je, da so videoposnetki pripravljeni v prvoosebni obliki, ki omogoča poosebljanje gledalca z vsebino ter s tem večjo motivacijo za ogled in aktivno poslušanje.  

Preizkušanje opreme: zagotovite si opremo, ki vam bo omogočala zajem kakovostnega zvoka in ustrezne osvetlitve v primeru snemanja govorca. Snemanje izvajajte v prostorih, kjer ni motečih šumov in drugih dejavnikov, ki bi utegnili zmanjšati kakovost pripravljenih gradiv.

Korak 5: Dodajanje aktivnosti

Za nekatere študente je ogled posnetkov zelo pasivna aktivnost, ki vodi v izgubo koncentracije in zmanjšano spremljanje. Omogočanje priložnosti za interakcijo lahko spodbudi kognitivno vključitev in izboljša učni proces. Razmislite  o vključitvi interaktivnih elementov na vsakih 5-10 minut posnetka, da ohranite pozornost študentov ter spodbujate aktivno sodelovanje pri ogledu posnetkov. Interaktivnosti lahko dodate na različne načine. V posnetek lahko vključite »prosojnico«, na kateri zastavite vprašanje in omogočite študentom čas, da odgovorijo. Posnetek lahko vključuje tudi QR kodo, ki študente preusmeri na stran, kjer so pripravljene dodatne aktivnosti. Videoposnetek lahko oblikujete tudi kot »lov na zaklad«, kjer morajo študenti tekom videoposnetka opravljati različne aktivnosti, ki so vezane na predstavljene vsebine. Za ustvarjanje interaktivnosti lahko uporabite tudi ločeno programsko opremo, ki omogoča klikanje po videoposnetku in opravljanje nalog neposredno ob ogledu videoposnetka.

Korak 6: Izdelava vsebin

Pri izdelavi videoposnetka moramo biti pozorni na kognitivno obremenitev študentov. Zaželeno je, da v posnetke ne vključujemo predolgih stavkov, slik brez anotacij ipd. Priporočljivo je, da vsebine, o katerih govorimo, tudi vizualno poudarimo (npr. s puščicami). V kolikor v videoposnetku uporabljamo anotacije, je priporočljivo, da so le-te ob vizualnem prikazu vsebine ter da so dovolj velike (najmanj 24pt).

Če boste pri pripravi videoposnetkov uporabljali sliko govorca, je dobro razmisliti, ali bo le-ta prikazana ves čas ali samo npr. ob pričetku in koncu posnetka, saj nekatere študije kažejo, da je lahko v izobraževalnih posnetkih uporaba kamere osebe moteča in odvrača pozornost študentov. Še vedno pa se lahko govorec pokaže uvodoma in ob koncu videoposnetka za vzpostavitev stika z gledalcem in večjo pozornost študentov.

Korak 7: Oglejte si videoposnetek ter pridobite mnenje kolegov

Korak 8: Delite videoposnetek s študenti

V prispevku v virih si lahko ogledate tudi nekaj izdelanih videoposnetkov ter primere scenarija za izbrano problemsko situacijo na področju medicine.