Utrjevanje znanja pri poučevanju sodobnega korejskega jezika z uporabo spletne učilnice Moodle

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Prof. Ryu Hyeonsook iz Filozofske fakultete UL je skupaj s prof. Kristino Marijo Hmeljak in tremi študentkami, Klaudijo Lukman, Kristino Kovačić in Hano Kužnar, izvedla pilotno posodobitev predmeta Sodobni korejski jezik 3 z uporabo IKT.

V okviru predmeta je izvajalka pri izvedbi kontaktnih ur na začetku vsakega srečanja na kratko razložila novo snov – slovnico in besedišče, sledile so preprostejše vaje (dril), na koncu pa še kompleksnejše vaje, pri katerih so študenti utrjevali izražanje v daljših besedilih in dialogih. Preostalo vsebino so študenti utrdili s pomočjo domačih nalog, delovnega zvezka in mini-testov. Zaradi različnih omejitev je lahko izvajalka študentom ponudila le nekaj takšnih kontaktnih ur vaj na teden, zato je pri vsakem srečanju po uvodnih razlagah pogosto primanjkovalo časa za vajo. Posledično je bil nivo jezikovnega znanja po zaključku predmeta pri nekaterih študentih nižji od predvidenega. Zato se je izvajalka odločila za posodobitev predmeta z uporabo spletne učilnice Moodle, kjer bi študentom ponudila več gradiv za samostojno učenje.

Prof. Ryu Hyeonsook se je odločila za prenos preprostejših vaj (dril) v spletno učilnico Moodle, s čimer je pri kontaktnih urah s študenti zagotovila več časa za kompleksnejše vaje, kjer je povratna informacija izvajalke najbolj ključna. Spletno učilnico Moodle so študenti že poznali, saj so jo pri predmetu uporabljali za organizacijo dela in študija ter oddajo nalog. V pripravo vaj je izvajalka vključila študentke iz višjih letnikov in jim s tem omogočila, da so se izkusile pri ustvarjanju aktivnosti za utrjevanje skladenjskih in pragmatičnih pravil v korejščini. Študentke so individualno pripravljale vaje v spletni učilnici Moodle z uporabo dejavnostikviz z vključevanjem različnih tipov vprašanj (npr. vprašanje tipa drži/ne drži, vprašanje z več možnimi odgovori, vprašanje tipa kratek odgovor, esejski tip vprašanja, vprašanje tipa vstavljanje manjkajočih besed, vprašanje tipa povleci in spusti besedo na pravilno mesto), ki študentom omogočajo takojšnje povratne informacije o pravilnosti podanih odgovorov. Študentke so ustvarjene Moodle kvize med seboj preizkusile ter predlagale možne izboljšave, ki so jih nato tudi upoštevale pri nadgradnji končnih kvizov. Pri tem je izvajalka preverila jezikovno in didaktično ustreznost pripravljenih vaj. Študenti so individualnoreševali kvize vsak teden po kontaknih urah. Kvizi so bili namenjeni utrjevanju in ponavljanju znanja ter so študentom omogočali takojšnje povratne informacije o usvojenem znanju. V primeru težje razumljivih vzorcev je izvajalka študentom nudila dodatne razlage. Izvajalka je s takšnim načinom dela pri študentih spodbujala miselne procese na taksonomskih stopnjah pomnjenje, razumevanje in uporaba (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalka je skozi pilotno posodobitev predmeta razvijala lastne digitalne kompetence ter hkrati spodbujala razvoj digitalnih kompetenc pri študentih. Pred pričetkom izvedbe predmeta je izbrala slovnične vzorce in izraze, ki so bili primerni za preprostejše vaje v obliki Moodle kvizov. V sodelovanju s študentkami iz višjih letnikov je ustvarila kvize z različnimi tipi vprašanj in aktivnostmi ter jih delila s študenti na spletni učilnici Moodle. Poučevanje z uporabo spletne učilnice Moodle ji je omogočilo učinkovito organiziranje in vodenje pedagoškega procesa, saj je študente spodbudila k individualnemu delu in hkrati pridobila več časa za izvajanje kompleksnejših vaj pri kontaktnih urah. Študenti so z reševanjem kvizov v spletni učilnici Moodle sproti utrjevali in preverjali znanje ter na podlagi pridobljenih takojšnjih povratnih informacij o pravilnosti podanih odgovorov uravnavali nadaljnje učenje. Študenti so bili tako vseskozi vpeti v pedagoški proces, poleg tega pa so bili vključeni tudi v pregled vaj v obliki kviza, kjer so poročali o eventualnih težavah in idejah za izboljšavo. Pri uporabi spletne učilnice in aktivnosti znotraj nje so bili študenti tako spodbujeni k razvoju informacijske in medijske pismenosti ter digitalnemu komuniciranju. Študentke iz višjih letnikov, ki so ustvarjale kvize, pa so poleg že omenjenih digitalnih kompetenc razvijale tudi kompetenci izdelovanja digitalnih vsebin ter odgovorne rabe le-teh.

Izvajalke pri izvedbi pilotne posodobitve poročajo, da so bili študenti s posodobitvijo precej zadovoljni. Študenti so poudarili pomen dodatnega gradiva za samostojno ponavljanje in utrjevanje, saj ga pred posodobitvijo ni bilo dovolj. Hkrati so izrazili tudi željo, da bi bilo na razpolago še več raznolikih vaj za utrjevanje jezika, na podlagi česar lahko sklepamo, da so s posodobitvijo bili zadovoljni ter si takšnega načina dela želijo tudi v nadaljevanju. Izvajalke bodo v prihodnje študentom ponudile dodatne naloge z različnimi tipi vprašanj, ki bodo omogočili še bolj intenzivno utrjevanje znanj ter jim pri tem nudile še bolj konkretne povratne informacije.