Soba pobega v spletni učilnici Moodle

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Asist. dr. Marjeta Škapin Rugelj in izr. prof. dr. Marjeta Kramar Fijavž sta se v sodelovanju z izr. prof. dr. Ganno Kudryavtsevo, asist. dr. Martinom Jesenkom in str. sod. mag. Mojco Premuš iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL v okviru pilotnih posodobitev izvedbe študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT odločili za posodobitev predmeta Matematika III. Izhodišče za posodabljanje študijskega predmeta je bila želja, da bi bila priprava na kolokvij bolj zanimiva in učinkovita ter da bi študenti dobili povratno informacijo, katere snovi še ne razumejo v celoti in je ne znajo še uspešno uporabiti za reševanje problemov.

Izvajalki sta se tako odločili za nadgradnjo priprave na kolokvij in sta zato izdelali aktivnost v obliki t. i. sobe pobega v spletni učilnici Moodle za preverjanje razumevanja matematičnih vsebin pri študentih. Pred posodobitvijo so se študenti na kolokvij pripravljali z reševanjem nalog pred tablo, pri čemer so imeli pomoč asistenta. Težava pri tem je bila, da je bil aktivno vključen le študent, ki je nalogo reševal, ostali pa so pasivno opazovali dogajanje. Izvajalki sta se zato odločili za posodobitev aktivnosti, kjer bodo študenti v skupinah reševali naloge v obliki kvizov. Pri tem sta želeli vključiti igrifikacijo, podajanje takojšnje povratne informacije ter študente motivirati za pripravo na kolokvij. Tako je nastala aktivnost sobe pobega, ki je bila sestavljena iz 10 kvizov v spletni učilnici. Le-ti so si sledili v točno določenem zaporedju, zato so morali študenti za reševanje novega kviza najprej uspešno rešiti predhodnega. Čeprav so bili študenti razdeljeni v skupine, so probleme v obliki reševanja diferencialnih enačb večinoma reševali vsak zase. Ko so vsi člani skupine rešili isti problem, so rezultate med seboj primerjali, komentirali, predebatirali in v primeru različnih rezultatov skupaj poiskali pravilno rešitev. En član skupine je nato v spletno učilnico vpisal dobljene rezultate. Pri reševanju nalog so lahko študenti tako sodelovali znotraj skupine, uporabljali zapiske z vaj in predavanj, si pomagali s spletom ter vsem gradivom, ki je bilo naloženo na spletni učilnici. Za opravljanje vseh aktivnosti so imeli na voljo 100 minut, dodatno motivacijo za pravočasno rešene naloge pa jim je predstavljala nagrada v obliki bonus točk na kolokviju. Izvajalki sta v sobo pobega vključili različne tipe vprašanj, kot so: ugnezdeni odgovor, izbirni tip z enim ali več pravilnimi odgovori ter ujemanje odgovorov. Večina vprašanj je bila računskih, kjer so študenti reševali matematične probleme, nekaj vprašanj pa je bilo tudi teoretičnih. Pri reševanju posameznih vprašanj so študenti dobili takojšnjo povratno informacijo o pravilnosti njihovih odgovorov. S pripravljenimi aktivnostmi sta izvajalki spodbujali razvoj miselnih procesov na različnih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalki sta skozi pilotno posodobitev predmeta razvijali lastne digitalne kompetence ter hkrati spodbujali razvoj digitalnih kompetenc pri študentih. Z nadgradnjo aktivnosti sta izdelali nova študijska gradiva v obliki sobe pobega oz. kvizov ter jih znotraj spletne učilnice delili s študenti. Pripravljena gradiva sta vključili v proces poučevanja za izboljšanje učinkovitosti priprave študentov na kolokvij, takojšnje povratne informacije pa so študentom nudile tudi vodenje in pomoč. Reševanje nalog v okviru sodelovalnega učenja je izboljšalo komunikacijo med študenti ter jim omogočilo samouravnavanje učenja s spremljanjem in razmišljanjem o svojem lastnem procesu učenja, hkrati pa je izvajalkama omogočilo sprotno vrednotenje in spremljanje znanja študentov. Izvajalki sta spodbudili aktivno vključevanje študentov v pedagoški proces, kompetenco digitalnega komuniciranja pa so študenti razvijali ob komunikaciji oz. interakciji s kvizom, saj so po vnosu odgovora prejeli povratno informacijo o pravilnosti le-tega.

Rezultati ankete kažejo pozitivne odzive študentov na pilotno posodobitev. Učenje s pomočjo sobe pobega je bilo študentom zabavno, aktivnost je bila učinkovita za pripravo na kolokvij, prav tako pa se jim je sodelovanje v skupini zdelo bolj učinkovito. Tudi izvajalki opažata večjo motivacijo študentov, tekmovalnost, več aktivnega sodelovanja ter zadovoljstva študentov z nagrado v obliki bonus točk. Želja za prihodnje izvedbe je nadgradnja sobe pobega v obliki enovitega kviza z vključevanjem »ključev«. To pa hkrati predstavlja izziv, saj mora biti ključ univerzalen za vse različice vprašanja, kar pa je pri teoretičnih vprašanjih težje izvedljivo.