Opolnomočenje študentov za uporabo različnih IKT rešitev

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Doc. dr. Darja Grošelj iz Fakultete za družbene vede UL je v zimskem semestru 2021/2022 posodobila izvedbo študijskega predmeta Strategije razvoja digitalnih storitev z didaktično uporabo IKT. Odločitev za pilotno posodobitev izvedbe predmeta je imela dve izhodišči in sicer 1) da se predmet v čim večji meri podpre z uporabo spletnega učnega okolja Moodle (vsa komunikacija, gradiva, oddaje nalog, kolokviji/izpiti in ocenjevanje je bilo izvedeno z uporabo spletne učilnice Moodle) in 2) da se študente opolnomoči za uporabo naprednih IKT za sodelovanje pri predmetu in pri izdelavi seminarske naloge.

Izvajalka je tekom posodobitve okrepila svoje digitalne kompetence (po DigCompEdu) preko različnih aktivnosti. Pred stikom s študenti se je udeležila strokovnih posvetovanj glede možnosti didaktične uporabe IKT z ekipo Centra UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu, nato je pripravila spletno učilnico predmeta na način, da je bilo vsako posamezno srečanje zabeleženo kot poglavje v knjigi »Srečanja«, kjer so bile objavljene vse obvezne ter dodatne vsebine – največkrat zanimive povezave, videoposnetki. Vse obveznosti študentov so bile pripravljene na način, da so jih opravili s pomočjo aktivnosti v spletni učilnici – te aktivnosti so bile povezane z redovalnico (oz. ocenami), kjer je vsak študent lahko sproti preverjal zbiranje točk ter napredek tekom semestra. Izvajalka je okrepila tudi svoje kompetence na področju vrednotenja znanja študentov preko uporabe aktivnosti, kot sta kviz in redovalnica v spletni učilnici Moodle. Ker je del izvedbe predavanj potekal na daljavo, je okrepila tudi svoje kompetence za izvedbo študija na kombiniran in oddaljen način, preko uporabe orodja Zoom ter snemanja in objave predavanj (tako preko Arnesovih storitev kot tudi Zoom oblaka).

Po pripravi na izvedbo srečanj s študenti je sledila izvedba  različnih z IKT podprteihaktivnosti, s katerimi jepri študentih spodbujala aktivno vključevanje v pedagoški proces in razvoj miselnih procesov na različnih taksonomskih stopnjah (po Bloomovi revidirani taksonomiji). Izvajalka je poiskala različna gradiva in tudi pripravila lastna gradiva ter jih s študenti delila v spletni učilnici Moodle. Izvajalka je študente med predavanji spodbujala k sodelovanju in izražanju mnenj v realnem času (tudi) z uporabo prostodostopnih storitev Padlet in Mentimeter. Ena izmed aktivnosti, ki so jo morali opraviti študenti, je bila izdelava seminarske naloge s poudarkom na raziskovanju in zasnovi lastnih rešitev. V okviru le-te so študenti uporabljali različne IKT rešitve. Izdelali so grafični prikaz načrta storitve (service blueprint), kjer so uporabili različna orodja za grafične prikaze (npr. PowerPoint, Miro) po lastni izbiri. Za pripravo predstavitve raziskovalne seminarske naloge so prav tako uporabili različna orodja (npr. MS PowerPoint, Prezi, Mentimeter). Študenti so bili spodbujeni k učinkoviti uporabi podatkovnih baz, ki so prosto dostopne na spletu (npr. Eurostat, Surs, Google Trends, poročila svetovalnih podjetij). Predstavljena jim je bila tudi uporaba novih digitalnih tehnologij v praksi – pri predmetu je gostovala Nika Kristina Butina iz podjetja epidemic.co, ki uporablja umetno inteligenco ter algoritme za izvedbo oglaševanja z nano in mikro vplivneži na spletnih družbenih omrežjih. Izvajalka je mnenja, da je poznavanje različnih tehnologij in orodji zelo pomembno za študente družboslovne informatike, zato jih je spodbudila k samoiniciativnemu razvijanju znanja in lastnih kompetenc z diskusijo o implikacijah novih tehnologij, objavo zanimivih podcastov na izbrane teme ter z vabili na relevantna predavanja/predstavitve s predmetnega področja. Znanje in napredek študentov je izvajalka spremljala in vrednotila z uporabo IKT in sicer tako, da je kolokvije in izpite izvajala preko aktivnosti kviz v spletni učilnici Moodle, kjer je preizkušala različne nastavitve in le-te prilagajala glede na odzive študentov (npr. študenti so zelo dobro sprejeli nastavitev prostega premikanja po vprašanjih v kvizu). Spremljanje napredka in znanja študentov je omogočila tudi preko uporabe Moodle redovalnice, ki je tako njej, kot tudi študentom omogočila organiziran pregled nad vsemi opravljenimi aktivnostmi.

Po izvedbi predmeta je izvajalka opravila refleksijo izvedbe. V didaktičnem smislu je naredila velik napredek pri uporabi orodja Moodle, kar je posledično koristilo tudi študentom. V sami učilnici se je kot uspešno pokazala uporaba aplikacij, kot je npr. Mentimeter, do katere lahko študenti dostopajo s telefonom; med predavanji na daljavo se je z vidika sodelovanja kot zelo pozitiven izkazal Padlet, saj je med predavanji preko aplikacije Zoom bilo sodelovanje veliko težje dosegljivo. Glede na samoiniciativno uporabo različnih orodji s strani študentov (pri pripravi nalog in predstavitev) izvajalka meni, da je zelo pomemben že sam pozitiven zgled uporabe različnih naprednih IKT orodij. Samoiniciativna uporaba se ji zdi pomemben indikator, da je uporaba ter spodbujanje uporabe in raziskovanja različne IKT s strani izvajalca študijskega procesa zelo učinkovita. Kot izziva pri izvedbi z IKT podprtih aktivnosti izvajalka izpostavlja pomanjkanje časa za raziskovanje IKT in posodobitev aktivnosti ter različno motivacijo študentov za uporabo IKT.

Izvajalka bo tudi v prihodnje ohranila podporo izvedbi pedagoškega procesa v spletni učilnici Moodle, v kateri bo skušala spodbuditi namestitev vtičnika Board, ki je podoben orodju Padlet, saj bi rada v prihodnje še bolj spodbujala sodelovanje vseh študentov v diskusijah na enem mestu. Ker izvajalka izvaja predmete, kjer študenti običajno izdelujejo skupinske seminarske naloge, želi v prihodnje več časa investirati v spoznavanje in uporabo različne IKT, ki omogočajo in podpirajo skupinsko delo, komunikacijo, zbiranje virov, deljenje dokumentov ipd.

Kljub izzivom in načrtom za prihodnje izvedbe predmeta velja izpostaviti, da je izvajalka preko prenovljene izvedbe predmeta spodbujala razvoj digitalnih kompetenc študentov (po DigCompEdu). Študentom je preko različnih aktivnosti raziskovanja in uporabe različnih digitalnih virov omogočila razvoj informacijske in medijske pismenosti. Z razvojem sodelovalnih aktivnosti v Padletu in Mentimetru ter pri sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki je naslavljala razvoj kompetence za digitalno sodelovanje in komuniciranje. Študentom je v okviru izdelave seminarske naloge omogočila razvoj kompetence za digitalno ustvarjanje vsebin in reševanje problemov, ki so izhajali iz realnega okolja, s katerim se bodo študenti srečali na svoji poklicni praksi.