Spodbujanje samostojnega dela z uporabo IKT v okviru problemskega učenja

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Prof. dr. Peter Dovč, doc. dr. Minja Zorc in asist. Mateja Dolinar iz Biotehniške fakultete UL so se odločili za posodobitev študijskega predmeta Biotehnologija živali. Želeli so pripraviti aktivnosti za študente, pri katerih bi bili le-ti še bolj aktivno vključeni v študijski proces in sicer, na način, kjer bi predavanja predstavljala okvir, v katerega bi študenti s samostojnim delom vključili tehnične podrobnosti in ustrezne metodološke pristope. Vsebinske sklope so si želeli med seboj bolj povezati in skozi celoten predmet voditi rdečo nit, ki bi študentom omogočila boljše razumevanje vsebine in medsebojne povezanosti vsebinskih sklopov predmeta.

Izvajalci so se tako odločili za preoblikovanje aktivnosti na predavanjih, laboratorijskih ter terenskih vajah in seminarjih z vključevanjem problemskega učenja. Za poglabljanje znanja so oblikovali več problemskih sklopov, ki so jih študenti reševali skozi izvedbo predmeta in se na ta način naučili kritično presojati potencial različnih metodoloških pristopov in kombinirati različne tehnološke rešitve. Za začetek so izvajalci uredili spletno učilnico Moodle, kjer so študenti imeli dostop do e-izročkov, aktualnih člankov, videoposnetkov in drugih študijskih gradiv, povezanih z vsebino predmeta. Gradiva so lahko študenti samostojno pregledali pred prihodom na predavanja, po predavanjih pa so lahko dostopali še do dopolnjenih e-izročkov in posnetkov predavanj, ki so bila ponujena odsotnim študentom. Za popestritev so izvajalci v predavanja vključili ogled YouTube videoposnetkov in opravljanje aktivnosti, pripravljenih z uporabo orodja Mentimeter. Slednje so vključili v uvodni del predavanja, kjer so študentom postavili vprašanja za preverjanje predznanja, enaka vprašanja pa so študentom postavili tudi ob zaključku predavanj, s čimer so preverili napredek v usvojenem znanju. Sprotno preverjanje znanja so izvajali tudi v spletni učilnici Moodle v obliki kratkih kvizov, s katerimi so se študenti pripravljali na izpit. Za laboratorijske vaje so izvajalaci pripravili osnovna navodila v obliki kratkih videoposnetkov. Študenti so si videoposnetke ogledali pred prihodom na vaje, kar jim je omogočilo pripravo lastnega razmisleka oz. vodiča skozi izvedbo vaj in s tem tudi lažje iskanje rešitev problemskih situacij, s katerimi bi se lahko srečali pri izvedbi posamezne vaje. Študenti so na laboratorijske vaje prišli pripravljeni, kar je pripomoglo k bolj samostojnemu in ustvarjalnemu delu v laboratoriju. V okviru sodelovalnega učenja so študenti pripravili skupinske seminarje, v katerih so obdelali teme, ki razširijo tematiko predavanj ali podrobneje osvetlijo posamezne metodološke detajle. V sklopu tega so v spletni učilnici Moodle z uporabo dejavnosti wiki sodelovalno pripravljali zapiske, kar je pripomoglo k povezovanju tematik predmeta in k boljšemu razumevanju študijske vsebine. Delo v skupini so študenti predstavili preko videokonferenčnega sistema Zoom. Terenske vaje so do epidemije vključevale obisk biotehnološkega laboratorija v tujini, tokrat pa so izvedli spletni obisk laboratorija v Londonu (UCL). Z opisanim načinom dela so izvajalci pri študentih spodbujali razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidiridani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalci so med pripravo in izvedbo posodobitve predmeta razvijali lastne digitalne kompetence ter spodbujali razvoj digitalnih kompetenc tudi pri študentih. Z ustvarjanjem gradiv za študente so razvijali lastne digitalne kompetence za delo z digitalnimi viri. Za ustvarjanje izročkov so uporabljali orodje MS PowerPoint, za pripravo slikovnih gradiv orodje BioRender, za ustvarjanje videoposnetkov pa orodje Movavi. Ustvarjene videoposnetke so odlagali v oblačno storitev DropBox, s študenti pa so jih, skupaj z ostalim študijskim gradivom, delili preko spletne učilnice Moodle. V poučevanje so vključili tudi druga študijska gradiva, kot so YouTube videoposnetki, ki pa so jih predhodno skrbno izbrali na podlagi tematike predavanj. Različna IKT (spletna učilnica Moodle, Mentimeter, Zoom) je bila izvajalcem v podporo pri vodenju študentov skozi vse segmente predmeta (predavanja, laboratorijske vaje, terenske vaje, seminarji). Sodelovalno učenje so podprli z uporabo spletne učilnice Moodle (dejavnost wiki) v kombinaciji z videokonferenčnim sistemom Zoom, kjer so študenti predstavljali skupinsko delo. Poleg tega so študentom omogočili sprotno preverjanje znanja z uporabo Mentimetra in z reševanjem kvizov v spletni učilnici Moodle, kjer so prejeli takojšnje povratne informacije o pravilnosti podanih odgovorov. Na podlagi prejetih povratnih informacij so študenti samouravnavali in načrtovali nadaljnje delo in učenje s ponovnim ogledom določenih gradiv, ki so jim vedno dostopna v spletni učilnici Moodle. Z opisanim načinom dela so izvajalci vseskozi aktivno vključevali študente v pedagoški proces in s tem tudi spodbujali razvoj digitalnih kompetenc tudi pri njih. S samostojnim ogledom študijskih gradiv in pripravo vodičev za izvedbo laboratorijskih vaj so spodbujali razvoj informacijske in medijske pismenosti. Pri sodelovalnem delu, podprtim z IKT, pa so spodbujali digitalno komuniciranje in sodelovanje ter izdelovanje digitalnih vsebin in reševanje problemskih situacij.