Uporaba spletnih učilnic Moodle na ravni nadgradnje v podporo sprotnemu delu študentov

NOSILEC PILOTNE POSODOBITVE PREDMETA: izr. prof. dr. Željko Vukelić

IZVAJALEC PILOTNE POSODOBITVE PREDMETA: asist. Blaž Janc

KONTAKT: blaz.janc@ntf.uni-lj.si

ČLANICA: UL Naravoslovnotehniška fakulteta

PREDMET: Osnove strojništva

ŠTUDIJSKI PROGRAM: Geotehnologija in rudarstvo (VS)

ŠTUDIJSKO PODROČJE: Naravoslovje, matematika in računalništvo

ŠT. VKLJUČENIH ŠTUDENTOV: 3

Raven integracije IKT (po SAMR)

nadgradnja

Učni pristopi, metode in oblike dela

samostojno delo
kombinirano učenje

Uporabljena IKT

spletna učilnica Moodle

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Izhodišče za pripravo pilotne posodobitve študijskega predmeta z didaktično uporabo IKT je bilo za izr. prof. dr. Željka Vukelića in asist. Blaža Janca iz Naravoslovnotehniške fakultete UL pregled stanja učnega načrta in načina izvajanja predavanj in vaj pri predmetu Osnove strojništva na prvostopenjskem visokošolskem strokovnem študijskem programu Geotehnologija in rudarstvo. V zimskem semestru študijskega leta 2022/2023 sta v podporo izvedbi predmeta uporabila spletno učilnico Moodle, ki se jo uporablja na UL NTF ter na večini preostalih fakultet na UL. Pred posodobitvijo predmeta sta se izvajalca udeležila nekaterih delavnic za uporabo spletne učilnice Moodle, ki jih je organiziral Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu. Za tem sta v spletno učilnico dodala osnovne vsebine, ki sta jih med študijskim semestrom nadgrajevala skladno s potekom predavanj in vaj.

 

Izvedbo pedagoškega procesa sta z uporabo spletne učilnice Moodle nadgradila na različne načine ter spodbudila razvoj različnih miselnih procesov pri študentih (po Bloomovi revidirani taksonomiji). Za študente sta pripravila okolje v spletni učilnici Moodle, kjer so lahko kadarkoli dostopali do strokovnih gradiv, ki so si jih lahko ogledali kar neposredno v brskalniku (brez prenašanja na lastne naprave). Med gradiva za študente sta vključila tudi različne dodatne vsebine, ki so povezane s predmetom in za obravnavo katerih na predavanjih oz. vajah niso imeli dovolj časa. Tako so si lahko študenti preko povezav ogledali videoposnetke določenih eksperimentov ali razlag tujih predavateljev. S tem so študenti isto vsebino slišali večkrat, predstavljeno na različne načine, in imeli možnost bolj poglobljenega razumevanja vsebine.   Izvajalca sta predmet posodobila tudi z aktivnostmi, ki so od študentov zahtevale oddajo nalog, pripravljenih v digitalni obliki. Pri tem sta izvajalca izpostavila prednost časovnega omejevanja oddaje nalog vseh študentov na enem mestu ter prikaz in možnost ocenjevanja le-teh v preglednem seznamu. Izvajalca sta na srečanjih v živo s študenti komentirala rezultate oddanih nalog in pojasnila morebitne nejasnosti. Izvajalca sta spletno učilnico uporabila tudi za komuniciranje in obveščanje študentov o pomembnih rokih pri predmetu (npr. datumi kolokvija). Pri tem sta ugotovila, da je prednost spletne učilnice v tem, da je vsa komunikacija, ki se tiče določenega predmeta, zbrana na enem mestu, kar omogoča boljšo organiziranost študentov.

 

Izvajalca sta z izvedbo posodobljenega študijskega predmeta razvijala lastne digitalne kompetence (po DigCompEdu) tako na področju strokovnega razvoja (preko udeležbe na različnih delavnicah) kot tudi na področju izbire, ustvarjanja in deljenja digitalnih gradiv s študenti. S spletno učilnico sta lažje vodila študente skozi študijski proces, s forumom sta spodbudila digitalno komuniciranje in sodelovanje, z nalogo pa sta podprla vrednotenje znanja študentov. Poleg tega sta digitalne kompetence spodbujala tudi pri študentih (po DigComp). Poleg osnovnih, predmetno-specifičnih kompetenc, povezanih z digitalnim ustvarjanjem vsebin (študenti poznajo in obvladajo vso osnovno programsko opremo za urejanje besedil, preglednic, podatkovnih baz, grafik, kot tudi programsko opremo za osnovno tehnično-inženirsko načrtovanje), sta izvajalca pri študentih spodbujala razvoj informacijske in medijske pismenosti z iskanjem in ogledom dodatnih vsebin pri predmetu ter spodbujala razvoj kompetenc s področja digitalnega komuniciranja in sodelovanja preko spletne učilnice.

 

Izvajalca sta z izvedeno posodobitvijo študijskega procesa z didaktično uporabo IKT zadovoljna in sta mnenja, da je pri uporabi spletnih učilnic velika prednost ta, da so vse aktivnosti, ki se nanašajo na določen predmet, zbrane na enem mestu. To omogoča tudi boljšo organiziranost študentov in lažji dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo. Opozarjata pa na razpršenost orodij, ki jih študenti uporabljajo pri predmetih, in izpostavljata, da dokler ima vsak izvajalec proste roke pri tem, katero aplikacijo bo uporabljal za poučevanje (Moodle, MS Teams, Zoom ipd.), bo to zmanjševalo interes študentov za njihovo uporabo oziroma bodo možnosti uporabe teh aplikacij neizkoriščene.

 

Izvajalca bosta pri izvedbi pedagoškega procesa tudi v prihodnje ohranila spletno učilnico predmeta Osnove strojništva. Dodala bosta še več vsebin in raziskala tudi dodatne možnosti uporabe, ki jih ponuja spletna učilnica. Prav tako bosta spletno učilnico za omenjen predmet dodatno pripravila tudi na univerzitetnem programu.

Digitalne kompetence (po DigCompEdu)



1. STROKOVNI RAZVOJ

1.2.* Spletna učna okolja
1.5. Reflektivna praksa
1.8.* Strokovno učenje

2. DIGITALNI VIRI

2.1. Iskanje in izbira
2.2. Ustvarjanje
2.5. Deljenje

3. POUČEVANJE IN UČENJE

3.1 Poučevanje
3.2. Vodenje

4. OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE

4.1. Strategije vrednotenja
4.3. Povratne informacije in načrtovanje

5. OPOLNOMOČENJE ŠTUDENTOV

5.3. Aktivno vključevanje študentov
5.4.* Kombinirano učenje

6. SPODBUJANJE RAZVOJA DIGITALNIH KOMPETENC PRI ŠTUDENTIH

6.1. Informacijska in medijska pismenost
6.2. Komunikacija in sodelovanje
6.3. Ustvarjanje vsebin

*Dodatne kompetence glede na razširjen okvir digitalnih kompetenc v samoevalvacijskem orodju SELFIEforTEACHERS

Naročite se na naše e-novice...

… in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.