Anatomija in hibridni model poučevanja na UL ZF

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Doc. dr. Raja Gošnak Dahmane in viš. pred. Robert Sotler sta sodelovala v pilotnih posodobitvah izvedbe študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT s posodabljanjem predmetov Sistemska anatomija (SA), Bolečina (BOL), Presečna in topografska anatomija (PTA).

Ideja o posodobitvi poučevanja anatomije na Zdravstveni fakulteti UL se je porodila ob sodelovanju s tujimi univerzami (Francija in Tunizija) že leta 2016. Poučevanje anatomije na UL ZF je takrat potekalo na tradicionalen način (predavanja v živo in vaje na mrliču na Medicinski fakulteti UL), v tujini pa so v poučevanje že vključevali uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). S sodelovanjem z Univerzo v Lyonu 1 so tako pripravili YouTube kanale s 3D videoposnetki anatomije, tudi v slovenskem jeziku. Na UL ZF so nadaljevali z nadgradnjo poučevanja v spletni učilnici Moodle z ustvarjanjem učnih videoposnetkov. V času Covid-19 situacije pa se je UL ZF povezala z Anatomskim inštitutom Medicinske fakultete v Sousse-u (Tunizija) s prof. dr. Ghannouchi. Na obeh fakultetah so se odločili za hibridni način poučevanja anatomije. Ob pričetku poučevanja na hibridni način in s tem tudi uporabe IKT so se soočili s pomanjkanjem znanj in veščin. Z izobraževanji na daljavo ter vztrajnostjo so sčasoma uspeli vzpostaviti ustrezno poučevanje in preverjanje znanja. Dobre prakse obeh fakultet bodo v prihodnje integrirali v poenoten model poučevanja. Izvajalca menita, da so še možnosti za razvoj lastnih digitalnih kompetenc in sodelovanja z ostalimi univerzami.

Izvajalca sta tako v okviru hibridnega načina študija preoblikovala aktivnosti za študente, ki sta jih izvedla kombinirano, delno v predavalnici in delno na daljavo z uporabo spletne učilnice Moodle v kombinaciji z videokonferenčnim sistemom Zoom. Pri tem sta pri študentih spodbudila razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji). Študenti so v okviru predavanj samostojno preučili študijsko gradivo, ki jim je bilo na razpolago v različnih oblikah. V spletni učilnici Moodle so lahko dostopali do e-gradiv, ki so jih podkrepili z YouTube videoposnetki in fizičnimi učbeniki ter anatomskim atlasom. Pridobljeno znanje so lahko preverili z aktivnostmi v spletni učilnici Moodle. Teoretična priprava študentov je bila pomembna za izvedbo anatomskih vaj v živo. Pri seminarjih so bili študenti vključeni v skupine in aktivnosti, ki so spodbujale problemsko učenje z uporabo IKT. V okviru tega so se študenti s pomočjo spletne učilnice Moodle (skupinski klepet) razdelili v skupine (4-5 študentov) in med seboj izbrali strokovni delovni naslov teme, ki je sovpadala z njihovo karierno usmeritvijo. V skupini so si razdelili naloge in določili koordinatorja. V povezavi s pisanjem so morali izbrati najmanj 15 novejših digitalnih virov (uporaba repozitorijev ScienceDirect ali PubMed). S pomočjo spletne klepetalnice/foruma in aplikacije Zoom so pripravili nalogo, ki so jo predstavili ostalim skupinam. Na koncu so izbrali najboljše 3 naloge.

S pilotno izvedbo predmeta z didaktično uporabo IKT sta izvajalca razvijala lastne digitalne kompetence ter tudi spodbujala razvoj nekaterih digitalnih kompetenc pri študentih (po DigCompEdu). Spletna učilnica Moodle je izvajalcema omogočila izdelovanje in deljenje ter zaščito različnih digitalnih izobraževalnih virov. Prav tako jima je omogočila načrtovanje in izvedbo pedagoškega procesa v hibridnem načinu. S pomočjo spletne učilnice Moodle in videokonferenčnega sistema Zoom sta izvajalca nudila študentom vodenje in podporo skozi celoten študijski proces. V okviru problemskega učenja so študenti opravljali sodelovalno delo v skupinah. Poleg tega so z uporabo spletne učilnice Moodle lažje spremljali potek pedagoškega procesa, organizirali lastno učenje in delo ter tudi sproti preverjali lastno razumevanje preučene študijske vsebine, na podlagi česar so samouravnavali nadaljnje učenje. Poleg sprotnega preverjanja znanja sta izvajalca z uporabo IKT na daljavo izvedla tudi končno ocenjevanje znanja, pri čemer sta nadzor nad aktivnostmi študentov zagotovila preko videokonferenčnega sistema Zoom ter s tem zmanjšala možnost prepisovanja in drugih zlorab. Prednost takšnega načina izvedbe izpita je bilo hitro pridobivanje rezultatov in podajanje povratnih informacij študentom. Študenti so bili vseskozi aktivno vključeni v pedagoški proces, tako pri samostojnem preučevanju študijskih gradiv kot tudi pri izvedbi problemskega učenja in Zoom videosrečanj. Z opisano pilotno posodobitvijo sta izvajalca pri študentih spodbujala razvoj informacijske in medijske pismenosti, jih spodbudila k digitalnemu komuniciranju in sodelovanju v skupinah preko spletne učilnice Moodle in videokonferenčnega sistema Zoom ter ustvarjanju vsebin v podporo reševanju problemskih situacij na strokovnem področju.

Med izvedbo predmeta sta se izvajalca srečevala s prednostmi in slabostmi hibridnega načina študija. Kot prednost poučevanja z uporabo IKT sta navedla lažjo organiziranost in spremljanje pedagoškega procesa, dostop do različnih digitalnih študijskih vsebin, izboljšavo kakovosti in raznolikosti študijskih vsebin ter povečanje preglednosti in verodostojnosti podatkov. Na drugi strani pa sta se srečevala s pomanjkljivostmi IKT in tehničnimi težavami pri študentih (npr. slaba internetna povezava, pomanjkljiva oprema). Kljub temu ocenjujeta, da so bile aktivnosti z uporabo spletne učilnice Moodle, videokonferenčnega sistema Zoom in YouTube kanala dobro sprejete med študenti.