Spodbujanje sodelovalnega dela in učenja z raziskovanjem študijske literature z uporabo IKT

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Doc. dr. Branko Bembič, doc. dr. Helena Kovačič in prof. dr. Andrej Rus iz Fakultete za družbene vede UL so se odločili za posodobitev študijskega predmeta Sociologija organizacije. Izhodišče za posodobitev predmeta je bilo nedoseganje želenih rezultatov pri vajah, kjer so študenti v skupinah pripravili kratek povzetek prebrane literature, ga predstavili ter izvedli diskusijo na temo izbranega teksta. Izkazalo se je, da študenti pri takšnem načinu dela niso brali izvorne sociološke literature, ampak so se učili zgolj iz predstavitev vrstnikov, ter da so prebrali le tisto literaturo, ki so jo potrebovali za pripravo predstavitve, kar pa je bilo za doseganje ciljev premalo.

Izvajalci so se tako odločili, da v poučevanje na premišljen način vključijo didaktično uporabo IKT in nadgradijo aktivnosti za študente s ciljema, da zagotovijo redno in sprotno branje študijske literature ter omogočijo izvajalcem vaj sprotni vpogled v razumevanje temeljnih tekstov na strani študentov, kar jim je omogočalo tudi identifikacijo šibkih točk ter s tem dvigniti raven kakovosti priprav na vaje. S tem namenom so tedensko, pred izvedbo posameznih vaj, študentom preko spletne učilnice Moodle omogočili dostop do študijske literature, ki so jo študenti v okviru raziskovalnega dela samostojno prebrali in raziskali. Na podlagi prebranega so študenti pripravili povzetke z uporabo orodja MS Word ter jih oddali preko spletne učilnice. Izvajalci so oddane povzetke pred izvedbo vaj pregledali in ovrednotili ter ob koncu semestra enega izmed oddanih povzetkov študenta tudi ocenili. S povzetki so izvajalci prejeli povratne informacije, na podlagi katerih so prepoznali šibke točke branja in razumevanja prebrane literature s strani študentov. Prepoznane težave so vključili v vaje v obliki diskusije, v katero so bili vključeni vsi študenti, ki je bila občasno izvedena tudi na daljavo preko videokonferenčnega sistema Zoom. Z opisanim načinom dela so izvajalci spodbudili sodelovalno delo študentov in sprotno preverjanje razumevanja prebrane literature, pri tem pa tudi razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji) pri študentih. Študenti so posledično k vajam prihajali bolj pripravljeni kot pred izvedbo posodobitve predmeta.

Izvajalci so med izvedbo pilotne posodobitve študijskega predmeta z uporabo IKT razvijali lastne digitalne kompetence. Iskali in izbirali so namreč primerno študijsko literaturo za študente ter gradivo z njimi delili preko spletne učilnice Moodle. Poleg tega so spletno učilnico vključili v lastno poučevanje, kjer so študente vodili skozi samostojno delo, pregledovali in vrednotili oddane naloge s strani študentov in sproti spremljali delo študentov. Z oddajo povzetkov pred prihodom na vaje so izvajalci omogočili študentom sprotno preverjanje razumevanja prebrane literature. V okviru raziskovalnega dela, kjer so študenti prebirali študijsko literaturo in ustvarjali povzetke, so izvajalci pri študentih spodbujali razvoj informacijske in medijske pismenosti, komunikacijo in sodelovanje ter izdelovanje digitalnih vsebin. Študenti so bili tako vseskozi aktivno vključeni v pedagoški proces.

Izvajalci so posodobitev predmeta ocenili kot uspešno, saj so študente spodbudili h kontinuiranemu delu od doma. Posodobitev je omogočila sprotno vrednotenje dela, poleg tega pa je zagotovila tudi dragoceno povratno informacijo o razumevanju temeljne literature in nasploh študijske vsebine na strani študentov. Takšen način dela bodo ohranili tudi v prihodnje in ga razvili pri izvedbi drugih študijskih predmetov. Lastne ideje in izkušnje so delili tudi med kolegi na fakulteti, ki so se odločili za izvedbo dela s študenti na podoben, prilagojen način. Vključitev IKT v pedagoški proces je bila dobro sprejeta med študenti, saj so mnenja, da je takšen način dela pripomogel k boljšemu razumevanju študijske literature, k lažjemu sledenju predavanj in vaj, k spodbujanju motivacije za delo in učenje ter samostojnega dela in razmišljanja. Kot sekundarni rezultat takšnega dela je bilo tudi okrepljeno branje in razumevanje literature v angleškem jeziku ter posledično tudi razvoj znanja angleščine, saj je bila večina literature v tujem jeziku.