Akvarij (ang. Fishbowl)
… gre za aktivnost, v kateri lahko sodelujejo vsi študenti in je namenjena njihovemu aktivnemu vključevanju v razpravo in raziskovanju idej o določeni tematiki. Študenti lahko z aktivnostjo razvijajo tudi lastne komunikacijske veščine in predstavljajo svoja mnenja, stališča, izkušnje. Ime aktivnosti (Akvarij oz. Fishbowl) izhaja iz postavitve študentov tekom izvajanja razprave, ki spominja na akvarij – opazovalce posedemo v zunanji krog, izvajalce razprav pa v notranji krog.
Osnovne informacije | |
---|---|
Število študentov: | tako za manjše skupine kot tudi večje število študentov (50) |
Čas za pripravo aktivnost: | 10 minut |
Trajanje aktivnosti: | 10 – 40 minut / različno (odvisno od tematike in načrta pedagoga) |
Kdaj nam lahko aktivnost pride prav: | predavanja, seminarji, vaje, študij na daljavo |
Letnik študija: | različno |
Segment predavanja: | uvod v tematiko, osrednji del srečanja, zaključek srečanja |
Učni cilji (po Bloomovi taksonomiji): | raven razumevanja, uporabe in analize |
Vrednotenje: | formativno (sprotno) vrednotenje |
Aktivnost omogoča pedagogom ustvarjanje aktivnih učnih izkušenj na različne načine. Študenti sodelujejo v skupinah in aktivno poslušajo ter izvajajo različne učne aktivnosti. Lahko so postavljeni v vlogo opazovalca, predstavitelja, ocenjevalca, samoocenjevalca, zagovornika ipd. Aktivnost lahko tako uporabimo za spodbujanje aktivnega opazovanja in vključevanje študentov v nove učne izkušnje, spodbudimo lahko medvrstniško vrednotenje in samorefleksijo, oblikujemo lahko vprašanja, ki spodbujajo komunikacijo, kritično mišljenje in evalvacijo, študente lahko učimo novih konceptov, zaznavanja in razreševanja napačnih razumevanj, priprave zaključkov ter razvoja in redefiniranja idej ter rešitev, povezanih z določeno tematiko.
Aktivnost lahko izvedemo za preverjanje razumevanja ob začetku predstavitve določene tematike, v osrednjem delu predstavitve z namenom uporabe znanj ali ob zaključku predstavitve določene tematike za analizo usvojenega znanja.
Tudi pedagogu je z aktivnostjo omogočeno sprotno preverjanje znanja študentov, saj lahko preko razprave spremlja, kako dobro so študenti razumeli obravnavano tematiko. Na podlagi odgovorov študentov lahko sklepamo, ali so tematiko razumeli ali pa jim je potrebno zagotoviti dodatne vire (videoposnetke, tekstovno gradivo itd.) in podporo.
Aktivnost lahko izvajamo tako »v živo« kot tudi v spletni obliki. Opisali bomo osnovne korake, v zavihku primeri uporabe IKT pa lahko najdete primer izvedbe aktivnosti v spletnem okolju.
[Pred izvedbo s študenti]
Korak 1: Priprava na izvedbo aktivnosti
Izberite eno ali dve temi, povezani z obravnavano vsebino. Teme so lahko kratke in zajemajo določen koncept ali pa predstavljajo kompleksnejše teorije. Namesto izbire teme lahko za izhodišče razprave oblikujete izjavo o nekem aktualnem vprašanju ali hipotetični scenarij. Pred prvo izvedbo aktivnosti študentom ponudite vzorčna vprašanja, ki bi jih morali raziskati, da bi lahko učinkovito razpravljali o temi. V naslednjih ponovitvah študente spodbudite, da sami oblikujejo vprašanja.
[Med izvedbo s študenti]
Korak 2: Predstavitev teme
Aktivnost predstavite celotni skupini študentov. Pedagogi postanete organizatorji aktivnosti, študenti pa so v vlogi aktivnih poslušalcev. Predstavitvi aktivnosti naj sledi predstavitev izbrane tematike (oz. izjave ali hipotetičnega scenarija) in vzorčnih vprašanj oz. usmeritev.
Korak 3: Določitev nalog
V petih minutah z vsemi študenti opredelite naloge, ki jih bodo morali opraviti za uspešno izvedbo aktivnosti. Definirati je potrebno:
Naloga 1: načrt izvedbe uvodnih aktivnosti in preverjanje obstoječega znanja o tematiki
Naloga 2: načrt izvedbe osrednjih aktivnosti za spodbujanje razumevanja, uporabe in analize znanja
Naloga 3: načrt izvedbe zaključnih aktivnosti (povzemanje) s preverjanjem usvojenega znanja
Korak 4: Določite skupine
Razdelite študente v pare skupin in se odločite, ali bodo pari skupin razpravljali na isto ali različno tematiko. Ta odločitev vpliva na pripravo na aktivnost, saj morate (odločitvi ustrezno) pripraviti različno število obravnavanih tematik/vprašanj/scenarijev. Pri razdelitvi študentov v pare skupin je priporočljivo, da je v vsaki skupini od 4 do 5 študentov, kar bo še omogočalo učinkovito diskusijo. Npr. če imate v predavalnici 30 študentov, to pomeni, da lahko ustvarite 3 pare skupin, kjer ima vsak par skupin 10 članov, ki so razdeljeni v dve skupine po pet članov.
Pomembno je poudariti, da mora par skupin delati oz. razpravljati na isto tematiko in se preizkusiti v obeh vlogah – v vlogi opazovalcev in izvajalcev razprave. V vsaki skupini določite vodjo, ki naj spremlja čas in moderira diskusijo, spodbudi vključevanje študentov ter beleži napredek oz. rezultate diskusije.
Študente, ki so v vlogi opazovalcev spomnite na aktivno poslušanje, saj bodo morali odgovoriti na vprašanja, vezana na razpravo, ki jo bo izvajala skupina, ki je trenutno v vlogi izvajalcev razprave. Dobrodošla je tudi priprava zapiskov, ki bo študentom omogočila lažji priklic usvojenih znanj med samo razpravo in po njej.
Korak 5: Izvedba aktivnosti
Izvajalci razprav: študenti razvijajo temo, ki jim je bila dodeljena. Preverijo razumevanje, si postavljajo vprašanja, nanje odgovarjajo, raziskujejo in skupaj iščejo odgovore na zastavljene izzive, odkrivajo napačna razumevanja in jih naslavljajo.
Opazovalci: opazujejo dogajanje v razpravi in si beležijo ključna znanja ter spretnosti, ki so jih zaznali v povezavi s tematiko. Glavni namen njihovega opazovanja je učenje novih znanj in zbiranje povratnih informacij za izvajalce razprav. Običajno si študenti v vlogi opazovalcev pripravijo zapiske, vprašanja ter povratne informacije za vrstnike. Pri opazovanju lahko študente pozovete k odgovarjanju na vprašanja, kot so: kaj ste se naučili iz izvedene razprave, katera vprašanja so ostala neodgovorjena, kaj so v razpravi naredili/predstavili dobro in kaj bi lahko izboljšali. Študentom je lahko pri izvedbi aktivnosti velikokrat v pomoč vnaprej pripravljena ocenjevalna lestvica, s pomočjo katere si zagotovijo opazovanje različnih vidikov razprave.
Korak 6: Menjava skupin
Po izvedbi prvega kroga razprav študente v parih skupin pozovete k zamenjavi – izvajalci razprav v predhodnem koraku zdaj postanejo opazovalci in obratno. Pri izvedbi razprave se upoštevajo enaka pravila kot v prvem krogu.
Korak 7: Povzemanje pred vsemi študenti
Po izvedbi obeh krogov razprav pozovete študente k povzemanju glavnih idej in znanj, ki so jih usvojili. Če so študenti v okviru razprave razvijali nove ideje, izdelke, rešitve, jih lahko pozovete k predstavitvi nastalega. Pedagogi lahko pripravite tudi aktivnosti za preverjanje znanja in preverite, kako dobro so študenti sodelovali v razpravah in aktivnem poslušanju.
Aktivnost je možno podpreti z uporabo IKT ali pa jo v celoti prenesti v spletna učna okolja. V kolikor se odločimo aktivnost izvajati v neposrednem stiku s študenti, lahko z IKT podpremo različne segmente. Na primer:
- Sodelovalno beleženje rezultatov diskusije v sodelovalnih okoljih, kot so: sodelovalne table (Padlet, Miro ipd.), orodja za ustvarjanje tabelske slike (Microsoft Whiteboard, Google Jamboard ipd.) ter sodelovalni dokumenti (MS Word, MS PowerPoint, Canva ipd.).
- Sodelovalno beleženje vsebinskih vprašanj opazovalcev razprave v sodelovalnih okoljih, kot so: diskusijski forumi (Moodle, Canvas, MS Teams ipd.), sodelovalne table (Padlet, Miro ipd.) in bele table (Microsoft Whiteboard, Google Jamboard ipd.) ter sodelovalni dokumenti (MS Word, MS PowerPoint, Canva ipd.).
- Ocenjevanje oz. podajanje povratnih informacij s strani opazovalcev za izvajalce razprav v sodelovalnih okoljih, kot so: diskusijski forumi (Moodle, Canvas, Teams ipd.), sodelovalne table (Padlet, Miro ipd.), medvrstniška vrednotenja (Moodle delavnica, naloga, podatkovne zbirke ipd.), vprašalniki (Google, MS Forms, 1ka, Moodle vprašalnik ali kviz ipd.).
Kot omenjeno, pa lahko aktivnost izvedemo v celoti v spletnem okolju s pomočjo različnih videokonferenčnih rešitev, kot so Zoom, MS Teams, Google Meet, BigBlueButton. Vse omenjene videokonferenčne rešitve namreč omogočajo vzpostavitev sodelovalnih sob (ang. breakout rooms), ki nam omogočajo razdelitev študentov v pare skupin (en par skupin sodeluje v eni sobi) ter uporabo različnih funkcionalnosti, kot so bele table, glasovanja, klepet, ki podprejo tako beleženje rezultatov diskusije kot tudi beleženje vprašanj opazovalcev ter preverjanje usvojenega znanja med študenti.
- Lampkin, S. J., Collins, C., Danison, R., & Lewis, M. (2015). Active learning through a debate series in a first-year pharmacy self-care course. American Journal of Pharmaceutical Education, 79(2), 25. doi:10.5688/ajpe79225
V študiji je predstavljeno, kako so študenti razpravljali o izbrani temi pred predavanjem. Cilj je bil ugotoviti pristranskost študentov in njihovo predhodno znanje. Študija je pokazala, da je uvedba debatne teme pred podajanjem vsebine pozitivno vplivala na razvoj znanja in veščin pri vseh študentih, ki so se udeležili predmeta.
- Mellgren, C., Ivert, A., Malmö University, & Faculty of Health and Society. (2016). Criminal policy debate as an active learning strategy. Cogent Education, 3(1) doi:10.1080/2331186X.2016.1184604
V prispevku avtorji preučujejo uporabo razprave o kazenski politiki kot strategije aktivnega učenja, pri čemer kot perspektivo uporabljajo študentski vidik. Njihove ugotovitve kažejo, da je debatna dejavnost izboljšala učenje študentov, njihove sposobnosti kritičnega mišljenja in izzvala kognitivne predsodke študentov.
- Shawer, S. F. (2022). The modified fishbowl for active learning classrooms. com.
V prispevku je podrobno predstavljena modificirana aktivnost »akvarij« za uporabo v spletnih učnih okoljih, konkretneje z uporabo videokonferenčnih sistemov, kot so Zoom, MS Teams, Google Meet.
- Spataro, S. E., & Bloch, J. (2018). “Can You Repeat That?” Teaching Active Listening in Management Education. Journal of Management Education, 42(2), 168–198. https://doi.org/10.1177/1052562917748696
- Miller, R. L., & Benz, J. J. (2008). Techniques for Encouraging Peer Collaboration: Online Threaded Discussion or Fishbowl Interaction. Journal of Instructional Psychology, 35(1), 87–93.