Asinhrona diskusija lahko pozitivno vpliva na študente in njihovo učenje, saj študenti z aktivnostjo razvijejo poglobljeno znanje, učinkovito komunicirajo z vrstniki, sprejemajo druga mnenja in stališča ter ustvarjajo sodelovalno okolje. Cilji, ki jih lahko z aktivnostjo dosežemo, so:

• študenti pri aktivnosti analizirajo in vrednotijo različne poglede, argumente in ideje ter pri tem z logičnim sklepanjem in zagovarjanjem svojih stališč razvijejo veščine kritičnega mišljenja;
• študenti pri aktivnosti jasno, jedrnato in razločno izražajo lastne misli in ideje v pisni obliki, hkrati pa sprejemajo tudi druga mnenja, z vrstniki spoštljivo komunicirajo ter pri tem razvijajo komunikacijske veščine;
• z aktivnostjo študenti prevzamejo odgovornost za lastno učenje, raziskujejo vsebine, delijo vire in sodelujejo z vrstniki, kar spodbuja poglobljeno razumevanje študijske vsebine ter aktivno vključevanje študentov v pedagoški proces;
• študenti s sodelovanjem v aktivnosti razvijajo digitalne kompetence, kot so informacijska in medijska pismenost, digitalno komuniciranje in sodelovanje ter odgovorna raba IKT.

Pri asinhronih diskusijah, ki jih pedagog jasno načrtuje z določenimi temami, cilji ter vlogami, ki jih imajo pri aktivnosti pedagogi in študenti, študenti dosežejo višje rezultate kot pri nestrukturiranih diskusijah, kjer so študenti sami odgovorni za izbiro tem in ustvarjanje vsebine. Zato je priporočljivo, da pri uvajanju aktivnosti v pedagoški proces upoštevamo naslednje:

• Študentom podamo jasna navodila, pričakovanja in cilje aktivnosti (npr. teme diskusije, časovni roki, vloge študentov, uporaba komunikacijskih orodij, vrednotenje). Pri oblikovanju aktivnosti je priporočljiva uporaba revidirane Bloomove taksonomije, ki nam je lahko v pomoč pri postavljanju ciljev na najvišjih taksonomskih stopnjah, oblikovanju diskusijskih ali problemskih vprašanj na različnih taksonomskih ravneh, usmerjanju diskusije na ravni višjih miselnih procesov ipd.
• Študente razdelimo v skupine, kjer je priporočljivo, da so posamezne skupine velike od 10 do 20 študentov, saj se diskusija v večjih skupinah bolje razvije.
• Na začetku diskusije zagotovimo vprašanja in teme, ki spodbujajo razprave na družbeni, osebni in refleksivni ravni, ki študentom omogočajo razvoj odnosa med člani skupine. Šele nato postopoma vključimo kognitivna vprašanja in probleme, vezane na učne cilje aktivnosti.
• Pomembno je, da v diskusiji (občasno) sodelujemo tudi pedagogi kot motivatorji razprave oz. da ohranimo potek razprave, npr. z dodatnimi vprašanji, ki naslavljajo višje taksonomske stopnje miselnih procesov, in s podajanjem pravočasnih povratnih informacij na odgovore študentov.
• Sodelovanje študentov v diskusiji lahko ovrednotimo in upoštevamo pri končni oceni predmeta, s čimer lahko študente dodatno motiviramo k aktivnemu sodelovanju. Študente lahko ovrednotimo na podlagi opazovanja njihovih vlog v diskusiji (npr. aktivno sodelovanje v diskusiji, postopno sodelovanje v diskusiji, opazovanje diskusije). V vrednotenje lahko vključimo tudi vrstnike, ki medvrstniško ovrednotijo sodelovanje članov skupine. Pri tem je priporočljivo uporabljati ocenjevalne rubrike, ki jih pripravimo predhodno glede na postavljene cilje (po revidirani Bloomovi taksonomiji), ter s tem omogočimo objektivno ocenjevanje, hkrati pa študente seznanimo s kriteriji vrednotenja.

V podporo aktivnosti lahko uporabimo različno IKT:

• spletne klepete (npr. MS Teams klepet, Zoom klepet, Messenger, Viber), ki študentom omogočijo ustvarjanje skupinskih pogovorov na določeno temo;
• spletne forume (npr. Moodle forum, MS Teams objave), ki študentom omogočajo ustvarjanje različnih razprav na določeno temo, v katerih izmenjujejo svoja mnenja in ideje, delijo datoteke in komunicirajo oz. odgovarjajo vrstnikom ali celo opravijo medvrstniško vrednotenje;
• spletna učna okolja (npr. Moodle, MS Teams, Canvas), ki celostno podprejo asinhrono diskusijo na različne načine – preko klepetov in forumov, sodelovalnih tabel (npr. Moodle Board, MS Whiteboard, Padlet) in dokumentov (MS OneNote, MS Word, Google Docs) ter drugih možnostih, ki poleg deljenja mnenje in idej omogočajo tudi deljenje različnih gradiv, podajanje povratnih informacij, spremljanje lastnega dela, medvrstniško vrednotenje ipd.

1. Primer dobre prakse uporabe asinhrone diskusije v pedagoškem procesu izhaja iz univerze v Jordaniji (Arab Open University). Pri poučevanju angleškega jezika so izvajalci povabili študente k sodelovanju na forumu, kjer so izvajalci tedensko postavili nova problemska vprašanja, vezana na vsebino, o kateri so predhodno razpravljali na srečanjih. Izkazalo se je, da so študenti z aktivnostjo razvijali kritično mišljenje, znali so prepoznati in raziskati probleme, vendar so pri povezovanju rešitev z obstoječim znanjem potrebovali podporo s strani izvajalcev. Prav tako so ugotovili, da vprašanja, ki so jih izvajalci oblikovali, pri študentih niso spodbujala miselnih procesov na najvišjih taksonomskih ravneh (po revidirani Bloomovi taksonomiji), kar jim predstavlja izziv za naslednjo izvedbo.

Al-Husban, N. A. (2020). Critical thinking skills in asynchronous discussion forums: A case study. International Journal of Technology in Education, 3(2), 82-91.

2. Primer dobre prakse predstavlja pedagoginja iz univerze v ZDA (UNIVERSITY of WISCONSIN-MADISON), ki je asinhrono diskusijo izvedla v učnem okolju Canvas. Študenti so bili pozvani k pripravi povzetkov na podlagi prebrane vsebine in ogleda videoposnetkov. Svoje povzetke so oddali v forum v učnem okolju Canvas, kjer so podali tudi povratne informacije na oddano delo vrstnikov.

Spader K. (3. 11. 2017). Active Teaching Lab Recap: Asynchronous Discussions in Canvas. https://at.doit.wisc.edu/news/active-teaching-lab-recap-asynchronous-discussions-in-canvas/?clearCache=efc9ebba-708a-9e58-d9b5-49c0aa52e211