Dihotomni ključ (ang. Dichotomous Key)
Osnovne informacije | |
|---|---|
Število študentov: | vse od manjših skupin do 50 študentov |
Čas za pripravo aktivnost: | več kot 25 minut |
Trajanje aktivnosti: | več kot 25 minut |
Kdaj nam lahko aktivnost pride prav: | predavanja, seminarji, vaje, laboratorijske vaje, študij na daljavo |
Letnik študija: | vsi letniki |
Segment predavanja: | uvod, osrednji del srečanja |
Učni cilji (po Bloomovi taksonomiji): | raven analize, vrednotenja, ustvarjanja |
Vrednotenje: | formativno (sprotno) vrednotenje, samovrednotenje |
Namen aktivnosti, kjer študenti ustvarjajo dihotomne ključe, je aktivno in natančno raziskovanje povezav med koncepti, kar prispeva k poglobljenemu učenju in formiranju znanja v dolgoročnem spominu. Natančno zastavljeni koraki dihotomnega ključa lahko študentom omogočijo zelo hitro in precej zanesljivo določanje obravnavanega elementa po njegovih lastnostih. Cilj uporabe dihotomnih ključev je boljše razumevanje velikih količin informacij in kako le-te organizirati, medseboj primerjati, ločevati ter analizirati.
Ustvarjanje dihotomnih ključev je pogosto uporabljeno tudi pri delu v manjših skupinah, saj aktivnost spodbuja gradnjo znanja preko sodelovanja, razvoja medosebnih veščin s skupinskim delom ter socialno interakcijo.
Za začetek pedagogi oblikujemo usmerjena vprašanja ali probleme, za katere želimo, da jih študenti raziščejo ter na podlagi pridobljenih informacij ustvarijo dihotomne ključe. Najprej študentom zagotovimo vsa potrebna gradiva (npr. kvalitetne fotografije, natančne 3D modele, fizične predmete), ki jim bodo v pomoč pri natančnem raziskovanju konceptov. V kolikor imamo na razpolago kvalitetno opremo za npr. zajem fotografij, oblikovanje 3D modelov, lahko gradiva pripravijo študenti sami.
Študente razporedimo v pare ali manjše skupine. V skupinah raziščejo lastnosti skupine obravnavanih elementov, pri čemer so jim poleg literature v pomoč različna gradiva (npr. kvalitetne fotografije, natančni 3D modeli, fizični predmeti). Pri razvoju dihotomnega ključa morajo najprej opredeliti klasifikacijske značilnosti oz. lastnosti elementov, ki predstavljajo razliko med skupinami elementov in omogočajo enolično navedbo elementa. Te lastnosti elementov potem razrstijo od najširših do najožjih. Za posamezno lastnost pripravijo opis, trditev oz. vprašanje, ki ga vključijo na določen korak dihotomnega ključa. Pri tem se lahko odločijo za uporabo Bloomove taksonomije in vprašanja oz. trditve pripravijo tako, da sovpadajo s preverjanjem znanja na posamezni stopnji miselnih procesov po Bloomovi taksonomiji – od najnižje (priklic informacij) do najvišje taksonomske stopnje (ustvarjanje). Pri tem si lahko pomagajo s predlogo iz prispevka Bloom’s dichotomous key (Semsar, K. in Casagrand, J., 2017, Table 2. The BDK).
Pripravljene dihotomne ključe nato študenti preizkusijo z določanjem obravnavanih elementov. Po potrebi dihotomne ključe tudi dopolnijo in nadgradijo za bolj natančno prepoznavanje obravnavanih elementov.
Končni izdelek je dihotomni ključ, ki ga lahko uporabljajo študenti za nadaljnje prepoznavanje različnih elementov iz določenega področja. Ta je lahko v fizični obliki na listu papirja ali v elektronski, ustvarjen z IKT. Študente lahko spodbudimo tudi k ustvarjanju interaktivnega gradiva za prepoznavanje različnih elementov, kjer pri vsakem koraku uporabnik izbere tisto možnost, ki najbolj ustreza izbranemu elementu. Postopek nadaljujejo, dokler jih gradivo ne pripelje do končnega rezultata oz. imena obravnavanega elementa.
Semsar, K. in Casagrand, J. (2017). Bloom’s dichotomous key: a new tool for evaluating the cognitive difficulty of assessments. Advances in physiology education, 41(1), 170-177.
Pri izbiri IKT lahko uporabimo tako orodja, ki so nam že na voljo in smo jih vajeni uporabljati, na primer:
- MS PowerPoint, MS Word, MS Excel,
- PDF.
Preproste dihotomne ključe lahko ustvarjamo že z orodji za ustvarjanje mislenih vzorcev, kot so:
- Padlet,
- MS Office 365 (MS PowerPoint, MS Word, MS Excel, Whiteboard)
- Adobe Creative Cloud Express,
- Mindmeister,
- Miro,
- MindMup,
- Coggle,
- Mural,
- *VisualParadigm.
Ti nam omogočajo predstavitev vsebine na statičen način, kjer so hierarhično vidni vsi koraki, ki jim sledimo pri prepoznavanju določenega elementa.
Odločimo se lahko tudi za bolj kompleksna oz. interaktivna gradiva, ki namesto statičnega pogleda omogočajo prilagajanje akcijam študentov. Tako na primer, študent v prvem koraku vidi samo eno lastnost ter se na podlagi gumbov odloča o naslednji lastnosti, ki bo v dihotomnem ključu prikazana. Študenti lahko pri tem uporabijo IKT, ki omogoča tako individualno kot tudi sodelovalno ustvarjanje. Nekaj primerov orodij:
- H5P Branching Scenario
- Moodle lekcija
- Genially
- MS PowerPoint
*orodje ne omogoča uporabo brezplačne oz. prostodostopne različice
1. V članku je predstavljen primer s področja biologije, kjer so visokošolski učitelji in sodelavci nadgradili že obstoječe dihotomne ključe za bolj natančno prepoznavanje makro nevretenčarjev. Izkazalo se je, da so študenti z uporabo dihotomnih ključev povečali delež pravilnih identifikacij.
Vollbrecht, L., & Cottenie, K. (2013). Improving dichotomous keys for undergraduate teaching. SURG Journal, 7(1), 23-32.
2. Cilj raziskave je bil načrtovati in izvesti poučevanje z uporabo dihotomnih ključev kot pomoč študentom pri učenju in povezovanju konceptov iz področja biologije. Pri tem so visokošolski učitelji in sodelavci pri študentih ugotavljali učinke uporabe dihotomnih ključev na razumevanje konceptov, razvoj višjih stopenj taksonomskih miselnih procesov, motivacijo za učenje in dolgoročni spomin.
Tillman, R. F. (2011). The effects of using dichotomous keys with analogies on college students’ understanding of biology concepts.
3. V Belgiji so razvili večpredstavno orodje z interaktivnimi dihotomnimi ključi za prepoznavanje rastlin. Orodje študenti uporabljajo pri učenju botaničnih izrazov, za utrjevanje, ponavljanje ter sprotno preverjanje znanja in samouravnavanje lastnega učenja. Pripravljena gradiva so dostopna na spletni strani (v francoskem jeziku): https://biologievegetale.be.
Jacquemart, A. L., Lhoir, P., Binard, F., & Descamps, C. (2016). An interactive multimedia dichotomous key for teaching plant identification. Journal of Biological Education, 50(4), 442-451.
4. Tudi v slovenskem visokošolskem prostoru so bile razvite različne aplikacije v obliki dihotomnih ključev. Eden izmed primerov je aplikacija KamenCheck (več na: http://kamencheck.digied.si), namenjena določanju različnih tipov kamnin, ki učečim se omogoča učenje o sestavi kamenin in uporabo ter povezovanje usvojenih znanj s pridobivanjem in uporabo surovin.