Naziv projekta: Razvoj metodologije in celovite tehnične rešitve v podporo izvedbi projektnega e-učenja
Čas izvajanja projekta: 1. 4. 2023 – 1. 4. 2024
Namen:
V okviru izvedbe pilotnih posodobitev predmetov z didaktično uporabo IKT smo ugotovili povečano potrebo po tehnični rešitvi, ki bi visokošolskim učiteljem in sodelavcem omogočala celovito podporo pri uvedbi projektnega e-učenja (od zasnove, zbiranja idej, izvedbe projektov, spremljanja ter predstavitve rezultatov). Trenutno članice projektno e-učenje izvajajo po različnih fazah in tudi ob izvedbi posamezne faze uporabljajo različno IKT (npr. Office 365 za zbiranje in zasnovo idej, Slack, MS Teams ali podobno orodje za komunikacijo študentov, Trello, Moodle, GitHub ali podobno orodje za načrtovanje, organiziranje in spremljanje dela ipd.), kar lahko hitro postane preveč razpršeno in nepregledno za učinkovito spremljanje in delovanje. Potrebno bi bilo raziskati različne rešitve in primere dobre prakse na UL na področju vpeljave projektnega e-učenja in na podlagi ugotovitev zasnovati, vzpostaviti ter testirati metodologijo in spremljajočo IKT rešitev, ki bi podprla projektno e-učenje na različnih članicah in različnih predmetnih področjih.
Opis projekta:
V prvi fazi projekta bomo izvedli analizo stanja obstoječih rešitev za izvedbo projektnega e-učenja na UL. Pregledali bomo postopke ter metodologijo, ki ji sledijo posamezniki pri vpeljavi projektnega e-učenja ter tehnološke rešitve, ki jim omogočajo nemoteno izvedbo (tako v živo s študenti, kot tudi na daljavo) (C1). V drugi fazi bomo organizirali dogodke, kjer bi širše univerzitetno okolje seznanili s pristopom projektnega e-učenja ter IKT rešitvami, ki jih je možno pri tem uporabiti (C2). S tem bomo v projekt vključili širši nabor visokošolskih učiteljev, sodelavcev in študentov, ki bodo imeli priložnost podati svoje mnenje oz. predstaviti potrebe po funkcionalnostih, ki se jim zdijo neobhodne za uspešno vpeljavo projektnega e-učenja (C1). V naslednji fazi bomo na podlagi analize stanja in zbranih potreb pripravili standardizirano metodologijo za izvedbo projektnega e-učenja, tako z didaktičnega, kot tehničnega vidika (C3). Nato bodo v projektu sodelujoči visokošolski učitelji in sodelavci pilotno vzpostavili tehnične rešitve ter izpeljali proces projektnega e-učenja. Posamezne rešitve bomo spremljali, testirali ter ugotovili njihove prednosti in slabosti z namenom priprave predloga rešitve, ki bi bila ustrezna za vključitev v integrirano študijsko okolje in virtualni kampus (C4).
Rezultati:
- R1: Dokument Analiza stanja uporabe projektnega e-učenja na UL
- R2: Dogodki izmenjave dobrih praks Učitelji učiteljem s fokusom na projektnem e-učenju
- R3: Dokument Metodologija za izvedbo projektnega e-učenja s funkcionalnimi zahtevami ustreznih IKT rešitev
- R4: Dokument Predlog celovite tehnične rešitve za izvedbo projektnega e-učenja na UL
Naziv projekta: Razvoj metodologije in celovite tehnične rešitve za izdelavo mikro MOOC-ov
Čas izvajanja projekta: 1. 4. 2023 – 1. 4. 2024
Namen:
Povečano potrebo smo zaznali tudi pri uporabi tehničnih rešitev, ki bi visokošolskim učiteljem in sodelavcem omogočala celovito podporo pri pripravi (dodatnih) izobraževanj za študente v obliki (mikro) MOOC-ov. Trenutno se je za takšno obliko dela odločilo le nekaj visokošolskih učiteljev in sodelavcev na UL, saj zahteva veliko dodatnega časa za načrtovanje in izdelavo ter iskanje primerne IKT rešitve. Zato bi v okviru projekta želeli v sodelovanju s članicami, ki imajo na tem področju veliko izkušenj, razviti metodologijo za zasnovo ter predloge tehničnih rešitev za izdelavo mikro MOOC-ov, ki bi vključevali tudi možnosti pridobivanja mikrodokazil. S tem bi vsebine, ki jih poučujejo visokošolski učitelji in sodelavci na UL, lahko ponudili tudi širše ter s tem spodbujali internacionalizacijo in prepoznavnost UL v širšem okolju. V samo izdelavo mikro MOOC-ov bi vključili tudi študente ter tako tudi pri njih spodbujali razvoj digitalnih kompetenc in višjih miselnih procesov ter jih aktivno vključevali v študijski proces.
Opis projekta:
V prvi fazi projekta bomo v sodelovanju s članicami UL, ki imajo na področju izdelave mikro MOOC-ov veliko izkušenj, pregledali obstoječe rešitve za izdelavo mikro MOOC-ov in na podlagi primerov dobrih praks dodatno zbrali potrebe po članicah UL po funkcionalnostih rešitve (C1). V drugi fazi bomo organizirali in izvedli dogodke, kjer bomo širšo univerzitetno okolje seznanili z ustvarjanjem, uporabo in vključitvijo mikro MOOC-ov v pedagoški proces (C2). V tretji fazi bomo na podlagi analize stanja razvili metodologijo za izdelavo mikro MOOC-ov (C3), katero bi podprli tako z didaktičnega vidika kot tudi z razvojem različnih tehničnih rešitev, ki bi jih sodelujoči visokošolski učitelji in sodelavci pilotno testirali (C4) pri načrtovanju in izvedbi pedagoškega procesa z aktivnim vključevanjem študentov. Pilotno uporabo tehnične rešitve bi spremljali in nato tudi evalvirali njene prednosti in slabosti (C4), na podlagi katerih bi razvili predloge tehničnih rešitev za izdelavo mikro MOOC-ov.
Rezultati:
- R1: Dokument Analiza stanja uporabe in izdelave mikro MOOC-ov na UL
- R2: Dogodki izmenjave dobrih praks Učitelji učiteljem s fokusom na izdelavi mikco MOOC-ov
- R3: Dokument Metodologija za izdelavo mikro MOOC-ov s funkcionalnimi zahtevami ustreznih IKT rešitev
- R4: Dokument Predlog celovite tehnične rešitve za izdelavo mikro MOOC-ov na UL
Naziv projekta: Razvoj metodologije in celovite tehnične rešitve za gradnjo e-portfeljev
Čas izvajanja projekta: 1. 4. 2023 – 1. 4. 2024
Namen:
Na UL so vse večje potrebe po celoviti rešitvi, ki bi visokošolskim učiteljem in sodelavcem ter študentom omogočala podporo pri gradnji e-portfelja ter s tem pri spremljanju lastnega napredka in beleženju osvojenih znanj. Članice trenutno pripravljajo različne aktivnosti za študente, kjer nato le-ti gradijo lastne e-portfelje ter pri tem uporabljajo raznoliko IKT (Moodle, WordPress, MS Teams, spletna stran ipd.). Z oblikovanjem projekta želimo raziskati aktivnosti in IKT orodja, ki jih članice uporabljajo, deliti primere dobrih praks gradnje e-portfelja v pedagoškem procesu ter na podlagi ugotovitev pripraviti metodologijo ter predlog IKT rešitev, ki bi pedagogom pomagale pri zasnovi aktivnosti za gradnjo e-portfelja na njihovem predmetnem področju.
Opis projekta:
Na začetku projekta bomo v Centru Digitalna UL, v sodelovalovanju s pedagogi iz različnih članic, ki imajo izkušnje na področju priprave aktivnosti za gradnjo e-portfeljev ter tudi z gradnjo le-teh, izvedli analizo stanja obstoječih rešitev za gradnjo e-portfeljev v pedagoškem procesu (C1). Nato bo sledilo deljenje dobrih praks znotraj UL na različnih dogodkih, kjer bomo predstavili izkušnje in primere gradnje e-portfelja v pedagoškem procesu (C2) ter tako tudi pridobili povratne informacije in vpogled v funkcionalne rešitve za vpeljavo aktivnosti in gradnjo e-portfelja v pedagoškem procesu (C1). Na podlagi analize stanja bomo v naslednji fazi pripravili metodologijo, ki bo zajemala didaktični in tehnični vidik razvoja e-portfelja v pedagoškem procesu (C3). Temu bo sledila pilotna vzpostavitev ter testiranje s strani sodelujočih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, sodelavci Centra Digitalna UL pa bomo posamezne rešitve spremljali, jih testirali ter na koncu pripravili predlog didaktične in tehnične rešitve za vključitev v intergirano študijsko okolje in virtualni kampus (C4).
Rezultati:
- R1: Dokument Analiza stanja uporabe e-portfeljev na UL
- R2: Dogodki izmenjave dobrih praks Učitelji učiteljem s fokusom na gradnji e-portfeljev
- R3: Dokument Metodologija za gradnjo e-portfeljev s funkcionalnimi zahtevami ustreznih IKT rešitev
- R4: Dokument Predlog celovite tehnične rešitve za gradnjo e-portfelja na UL
Naziv projekta: Umetna inteligenca v izobraževanju
Čas izvajanja projekta: 1. 4. 2023 – 1. 4. 2024
Namen:
V zadnjem obdobju je pozornost javnosti in tudi področja izobraževanja vzbudila uporaba orodij umetne inteligence, ki že oz. bodo v prihodnjem obdobju pomembno vplivala na razvoj učenja in poučevanja. Študenti lahko dandanes ob uporabi orodij, kot je ChatGPT, ki je nov jezikovni model, sposoben avtomatiziranega učenja iz velike količine podatkov o jeziku, zelo hitro pripravijo prispevke, odgovore na esejske tipe vprašanj, programsko kodo v različnih jezikih in druge vrste vsebin. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kako načrtovati učenje in poučevanje, da presežemo izzive, ki jih nove tehnologije prinašajo. V projektu se bomo osredotočili na pregled orodij umetne inteligence, ki so nam lahko v podporo pri izvedbi različnih nalog v pedagoškem procesu ter pripravili smernice za načrtovanje aktivnosti, ki bodo poleg učenja, omejenega na podatke, ki so na voljo različnim orodjem umetne inteligence, vključevale tudi zmožnosti razvijanja novih spoznanj in kritičnega razmišljanja o informacijah, ki jih orodja umetne inteligence ponudijo.
Opis projekta:
V prvi fazi projekta bomo izvedli analizo stanja obstoječih rešitev oz. dostopnih orodij umetne inteligence za uporabo v pedagoškem procesu. Raziskali bomo prednosti in izzive, ki jih orodja umetne inteligence prinašajo na področju izobraževanja (C1). V drugi fazi bomo na podlagi analize stanja preizkusili različne rešitve umetne inteligence v pedagoškem procesu ter načrtovali aktivnosti za študente, kjer bi orodja umetne inteligence smiselno podprla proces učenja in poučevanja (C2). S preizkušanjem različnih rešitev bomo ugotovili njihove prednosti in slabosti ter na podlagi ugotovljenega pripravili smernice za načrtovanje aktivnosti, podprtih z orodji umetne inteligence (C3). Preko organizacije različnih dogodkov bomo širše univerzitetno okolje vseskozi seznanjali s prisotnostjo orodij umetne inteligence ter izzivi in priložnostmi, ki se ob tem pojavljajo (C4).
Rezultati:
- R1: Dokument Analiza stanja uporabe orodij umetne inteligence na področju izobraževanja pri nas in v tujini
- R2: Vzpostavitev pilotnih rešitev umetne inteligence v procesu učenja in poučevanja
- R3: Dokument Smernice za načrtovanje aktivnosti, podprtih z orodji umetne inteligence
- R4: Dogodki izmenjave dobrih praks Učitelji učiteljem: Umetna inteligenca v izobraževanju
