Pojmovne mreže (ang. Concept mapping)
… so grafična predstavitev med seboj povezanih idej in konceptov, izhajajoč iz osrednje tematike proti podrobnejšim vsebinam. Ponavadi so predstavljene v obliki »pajkove mreže«, kjer se vsebine razvejejo iz sredine navzven ali v hierarhičnem formatu, kjer si koncepti sledijo od najvišjega (npr. najbolj splošne vsebine) do najnižjega (npr. bolj konkretne vsebine).

Osnovne informacije | |
---|---|
Število študentov: | vse od manjših skupin do 50 študentov |
Čas za pripravo aktivnost: | 10-25 minut |
Trajanje aktivnosti: | več kot 25 minut |
Kdaj nam lahko aktivnost pride prav: | predavanja, seminarji, vaje, študij na daljavo |
Letnik študija: | vsi letniki |
Segment predavanja: | uvod, osrednji del srečanja |
Učni cilji (po revidirani Bloomovi taksonomiji): | raven razumevanja, analize, ustvarjanja |
Vrednotenje: | formativno (sprotno) vrednotenje |
Namen aktivnosti, kjer študenti ustvarjajo pojmovne mreže, je spodbujanje povezovanja znanj in idej, organiziranje misli študentov in aktivno raziskovanje povezav med koncepti. Vse našteto prispeva k poglobljenemu učenju in formiranju znanja v dolgoročnem spominu.
Učitelji aktivnost uporabljajo v različnih situacijah. Pojmovne mreže nam lahko služijo kot aktivnost za formativno spremljanje znanja, kjer na podlagi ustvarjene pojmovne mreže ovrednotimo razumevanje študentov in sposobnost uporabe znanja. Študenti morajo za uspešno ustvarjanje pojmovne mreže zbrati ideje, dekonstruirati, analizirati, primerjati, integrirati in organizirati znanje.
Ustvarjanje pojmovnih mrež je pogosto uporabljeno tudi pri delu v manjših skupinah, saj aktivnost spodbuja gradnjo znanja preko sodelovanja, razvoja medosebnih veščin s skupinskim delom ter socialno interakcijo.
Aktivnost omogoča, da pri študentih spodbudimo mapiranje razumevanja in ustvarjanja povezav izven osnovnih konceptov. Poleg tega lahko s pojmovnimi mrežami in spremljanjem postopka ustvarjanja med študenti ugotavljamo njihova napačna razumevanja ter jih po potrebi usmerjamo.
- Pred srečanjem oblikujemo usmerjena vprašanja ali probleme, za katere želimo, da jih študenti raziščejo, in poskrbimo, da se bodo nanašali na trenutno obravnavano vsebino in da jih bo mogoče povezati med seboj.
- Študente razporedimo v skupine po 3 do 4 in vsaki skupini določimo drugo vprašanje ali problem.
- Študentom naročimo, naj izdelajo pojmovno mrežo, na kateri bodo predstavili svoje razumevanje in pojasnili vprašanje ali problem, ki so ga dobili.
- Poskrbimo, da vsi študenti prispevajo k oblikovanju mreže (npr. večji papir, tabla). V spletnih učnih okoljih lahko uporabimo različne programe za izdelavo pojmovnih mrež.
- Ob koncu ure omogočimo študentom, da si ogledajo pojmovne mreže drugih, nato pa jih spodbudimo, da razširijo svoje razmišljanje z iskanjem povezav med pojmi na različnih mrežah, ki so bile ustvarjene. Poskrbimo, da bodo študenti svoje razmišljanje utemeljili.
Še nekaj idej za izvedbo:
- Študente pozovemo k tedenskemu ustvarjanju pojmovne mreže, ki vizualno predstavi njihove ideje in informacije, ki so bile predelane pri predmetu v tistem tednu. Študenti lahko aktivnost izvajajo individualno ali skupinsko.
- Študente pozovemo k ustvarjanju ene pojmovne mreže za celoten predmet. Ob koncu semestra bo imel vsak študent pripravljeno kompleksno grafično reprezentacijo znanja, ki ga je usvojil.
- Med predavanji podamo študentom delno izpolnjeno pojmovno mrežo. Študente povabimo, da tekom predavanj mrežo dopolnijo. Obratno lahko aktivnost izvedemo tudi tako, da ključne pojme študentom podamo vnaprej, le-ti pa morajo tekom predavanj pojme smiselno povezati v pojmovno mrežo.
Razmisliti moramo tudi o vrednotenju nastalih pojmovnih mrež. Ena izmed idej, kako vrednotiti izdelke študentov, je predstavljena v ocenjevalni lestvici na povezavi (Centre for Teaching Excellence, University of Waterloo).
- MS Office 365 (MS PowerPoint, MS Word, MS Excel, MS Whiteboard)
- CmapTools
- VUE
- Mindmeister
- Draw.Io
- Padlet
- ipd.
Cañas, A. J., Coffey, J. W., Carnot, M. J., Feltovich, P., Hoffman, R. R., Feltovich, J., & Novak, J. D. (2003). A summary of literature pertaining to the use of concept mapping techniques and technologies for education and performance support. Report to the Chief of Naval Education and Training, 1-108.
Davies, M. (2011). Concept mapping, mind mapping and argument mapping: What are the differences and do they matter? Higher Education, 62(3), 279-301. doi:10.1007/s10734-010-9387-6
Nesbit, J. C., & Adesope, O. O. (2006). Learning With Concept and Knowledge Maps: A Meta-Analysis. Review of Educational Research, 76(3), 413–448. https://doi.org/10.3102/00346543076003413
Rubric for assessing concept maps. Centre for Teaching Excellence, University of Waterloo.
Torre, D. M., Durning, S. J., & Daley, B. J. (2013). Twelve tips for teaching with concept maps in medical education. Medical Teacher, 35(3), 201-208. doi:10.3109/0142159X.2013.759644