Viharjenje možganov preko ustvarjanja oblaka besed
Viharjenje možganov preko ustvarjanja oblaka besed je aktivnost, ki spodbuja kreativno razmišljanje in interakcijo med študenti, pri kateri študenti skupaj raziskujejo in analizirajo določeno vprašanje, temo ali koncept ter izražajo svoje ideje, razmišljanja in misli v obliki besed ali besednih zvez. Aktivnost običajno poteka tako, da študenti v prostorsko omejenem okvirju v določenem času ustvarijo »oblak besed«, tj. grafični prikaz, kjer so ključne besede in ideje povezane med seboj. Študenti z aktivnostjo ustvarjajo vizualni zemljevid pomembnih pojmov in/ali razmerij med njimi, kar spodbuja njihovo razumevanje in omogoča raziskovanje različnih rešitev ter perspektiv na določeno vprašanje, temo ali koncept.
Osnovne informacije | |
|---|---|
Število študentov: | tako za manjše skupine kot tudi večje število študentov (100+) |
Čas za pripravo aktivnost: | 10 minut |
Trajanje aktivnosti: | 10 minut |
Kdaj nam lahko aktivnost pride prav: | predavanja, seminarji, vaje, kombinirano učenje, obrnjeno učenje |
Letnik študija: | različno |
Segment predavanja: | v uvodnem delu srečanja, v osrednjem delu srečanja, zaključni del srečanja |
Učni cilji (po Bloomovi taksonomiji): | raven pomnjenja, razumevanja, uporabe, analiziranja, vrednotenja, ustvarjanja |
Možnosti vrednotenja: | formativno (sprotno) vrednotenje, samovrednotenje, medvrstniško vrednotenje |
S to enostavno aktivnostjo lahko spodbudimo študente k razvoju razumevanja, preizkušanju različnih predpostavk in učenju od vrstnikov. Tudi za študente, ki se običajno manj vključujejo v diskusijo, je ta aktivnost priložnost za sodelovanje in izmenjavo idej v vlogi članov širše skupine. Med glavnimi cilji te aktivnosti tako velja izpostaviti:
- Poglobljeno razumevanje določene teme ali koncepta.
- Razvijanje sposobnosti analize in sinteze informacij.
- Spodbujanje kreativnega razmišljanja in povezovanja idej.
- Izboljšanje sposobnosti kritičnega razmišljanja in reševanja problemov.
- Učinkovitejše sodelovanje v skupini in izmenjava idej.
Z izvedbo aktivnosti bomo s strani študentov prejeli različne odgovore oz. rezultate, ki jih lahko uporabimo na različne načine:
- Rezultati so lahko eden izmed indikatorjev razumevanja obravnavane vsebine, kar je še posebej pomembno na začetku obravnave določene tematike, saj lahko hitro identificiramo obstoječe ideje študentov (tudi napačne) ter na podlagi ugotovitev prilagodimo svoje poučevanje.
- Rezultati za študente predstavljajo tudi vizualno predstavitev idej vrstnikov, preko katerih lahko spodbudimo samovrednotenje lastnih razmislekov.
Rezultate lahko uporabimo za prehod na novo tematiko ali pa se nanje sklicujemo pri nadaljnji obravnavi vsebin ter s tem študentom pokažemo, da so njihovi prispevki bili slišani, upoštevani ter naslovljeni.
Aktivnost lahko izvedemo na različne načine in v različnih segmentih obravnave določene tematike. V nadaljevanju smo izpostavili samo nekaj primerov in osnovni postopek izvedbe. Aktivnost pa lahko prilagodimo na nešteto možnih načinov ter postopek prilagodimo ciljni skupini študentov in namenu izvedbe:
- Pred neposrednim srečanjem v živo s študenti: aktivnost lahko izvedemo kot spodbudo za študente, da pred prihodom na srečanja s pedagogom predelajo določena gradiva, diskutirajo na določeno tematiko ter svoje povzetke oz. misli in ideje v določenem časovnem obdobju zabeležijo v obliki sodelovalnega oblaka besed. Nastali rezultat potem pedagogi uporabimo kot izhodišče za diskusijo ob pričetku srečanja.
- Tekom izvedbe srečanj na daljavo: tudi če pedagoški proces izvajamo na daljavo, lahko s pomočjo različnih videokonferenčnih okolij spodbudimo študente, da se razdelijo v skupine in z uporabo različnih spletnih rešitev ustvarjajo oblak besed ob diskusiji na določeno vprašanje, temo ali koncept.
- Ob zaključku srečanja: študenti lahko sodelovalno ustvarjajo oblak besed s ključnimi idejami, novimi pojmi ali pojmi, ki jih niso razumeli tekom srečanja.
- Medvrstniško podajanje povratnih informacij: študenti si lahko preko oblaka besed podajo povratne informacije na opravljeno predstavitev, ustvarjen izdelek ipd. Z rezultati bodo študenti lahko izboljšali svoj nastop ali izdelek ter videli tudi drugačne perspektive na delo, ki so ga opravili.
Osnovni koraki za uspšeno izvedbo aktivnosti (brez in z IKT):
Pred pričetkom srečanja:
- Pedagog pripravi izhodiščno vprašanje ali trditev na določeno temo, ki bo obravnavana na srečanju.
- Če bomo uporabili IKT za zbiranje rezultatov, objavimo vprašanje v izbranem orodju.
- Če uporabimo IKT, si shranimo spletno povezavo (npr. v PPT za projekcijo) ali natisnemo QR kodo do vprašanja, kjer bodo študenti zbirali ideje.
Tekom srečanja s študenti:
- Študente razdelimo v skupine (z optimalno 3-4 študenti).
- Zagotovimo dostop do materialov za izvedbo aktivnosti:
- Če bomo aktivnost izvajali brez IKT, študentom razdelimo potreben pisarniški material, kjer bodo objavljali svoje ideje (npr. plakat, post-it listki).
- Če smo za beleženje rezultatov predvideli uporabo IKT, preverimo, da bo vsaj eden izmed članov skupine imel napravo (računalnik, tablica, telefon) z dostopom do spleta oz. orodja, kjer smo pripravili vprašanje oz. trditev.
- Na projekciji predvajamo vprašanje oz. trditev ter v primeru izvajanja z IKT povezavo oz. QR kodo do spletnega okolja za zbiranje idej.
- Spodbudimo študente, da v npr. 5 minutah prediskutirajo svoje ideje ter v skupnem prostoru (plakat ali spletno okolje) oddajo oz. zabeležijo svoje ideje.
- Študenti naj napišejo ključne besede, pojme ali ideje, povezane s temo, na ločene listke ali virtualne kartice.
- Listke ali virtualne kartice z idejami razporedijo po mizi (npr. plakatu) ali v spletnem okolju.
- Skupine povežejo ideje in jih razvrščajo v logične skupine, kar bo tvorilo oblak besed oz. vizualni zemljevid.
- Pedagog v vmesnem času hodi po predavalnici, spodbuja študente k sodelovanju in izmenjavi mnenj, spremlja diskusije, nudi pomoč in usmeritve, kjer je to potrebno.
- Pedagog posamezne skupine pozove k predstavitvi nastalega oblaka besed ter sproži diskusijo o povezavah med ključnimi idejami in razlikami v razmišljanju posameznih skupin.
Uporaba IKT v podporo izvedbi aktivnosti viharjenja možganov z uporabo oblaka besed omogoča boljšo dostopnost in sodelovanje študentov, večjo fleksibilnost pri izvedbi ter enostavno shranjevanje in deljenje končnega “oblaka besed” za kasnejšo uporabo ali vrednotenje. Za ustvarjanje oblaka besed oz. vizualnega zemljevida lahko uporabimo različno IKT. Od takšne, ki jo uporabljamo dnevno (npr. Word), do namenskih aplikacij, ki omogočajo ustvarjanje oblaka besed (npr. Wordle).
Oglejmo si nekaj konkretnih možnosti uporabe IKT v podporo izvedbi aktivnosti:
- Spletna orodja za soustvarjanje besedil:
Uporaba spletnih orodij, kot sta MS Word, Google Docs, omogoča študentom, da soustvarjajo oblak besed v realnem času. Vsak študent lahko prispeva svoje ideje, ki jih nato skupaj z vrstniki organizirajo ter oblikujejo vizualni zemljevid. Pri tem lahko uporabljajo različne funkcionalnosti – pisanje besedila, ustvarjanje oblik ter povezovanje le-teh, uporaba SmartArt grafikonov, risanje.
- Spletna orodja za oblikovanje oblakov besed:
Obstajajo tudi namenska orodja, kot sta Wordle in Tagul, ki omogočajo ustvarjanje oblakov besed s poudarkom na vizualnem prikazu. Študenti vnesejo besede, nato pa orodje samodejno ustvari oblak besed, pri čemer se beseda, ki se pojavi večkrat, tudi prikaže v večjem formatu v oblaku.
- Videokonferenčna orodja:
Za izvajanje aktivnosti na daljavo lahko uporabljamo videokonferenčna orodja, kot sta Zoom ali Microsoft Teams. Študentje lahko delijo zaslonsko sliko ali belo tablo (npr. Zoom Whiteboard, MS Whiteboard) in sodelujejo pri ustvarjanju oblaka besed, medtem ko se pogovarjajo in izmenjujejo ideje v realnem času. Pri tem si lahko pomagajo z različnimi funkcionalnostmi, kot so pisanje besedila, uporaba virtualnih kartic ipd.
- Digitalne vizualizacijske platforme:
Na platformah, kot sta Miro in Padlet (ter zgoraj omenjene MS Whiteboard in Zoom Whiteboard), je mogoče ustvariti virtualno belo tablo, na kateri lahko študenti delajo skupaj na oblaku besed. Platforme za vizualizacijo omogočajo uporabo različnih orodij, kot so puščice, barve in nalepke za ustvarjanje vizualno bogatih in organiziranih oblakov besed.
- Orodja za ustvarjanje interaktivnih predstavitev:
Za nekoliko drugačen pristop k ustvarjanju oblaka besed lahko pedagog uporabi tudi različna orodja za ustvarjanje interaktivnih predstavitev, kot sta Mentimeter in Slido. V spletnih orodjih pedagog pripravi vprašanje, študenti pa tekom predstavitve oddajo svoje odgovore preko lastnih naprav in rezultati so takoj vidni na projekciji pedagoga.
- Cohn, R. J., & Plack, M. M. (2017). A cloud with a silver lining: Helping students learn about professionalism. Teaching and Learning in Medicine, 29(3), 304-312. doi:10.1080/10401334.2016.1274658
- Miley, F., & Read, A. (2011). Using word clouds to develop proactive learners. Journal of the Scholarship of Teaching and Learning, 11(2), 91.
- DeNoyelles, A., & Reyes-Foster, B. (2015). Using word clouds in online discussions to support critical thinking and engagement. Online Learning, 19(4), n4.
- Perveen, A. (2021). Use of word clouds for task based assessment in asynchronous e-language learning. Mextesol Journal, 45(2), n2.
- Brooks, B., Gilbuena, D., Krause, S., & Koretsky, M. (2014). Using word clouds for fast, formative assessment of students’ short written responses. Chemical Engineering Education, 48(4), 190-198.
- Jayashankar, S., & Sridaran, R. (2017). Superlative model using word cloud for short answers evaluation in eLearning. Education and Information Technologies, 22(5), 2383-2402.