Metodologija za razvoj in izdelavo izobraževalnih iger

Ste si kdaj želeli ustvariti študijsko gradivo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v obliki izobraževalne igre, pa niste vedeli, kje in kako začeti? Se je morda ustavilo pri sami specifikaciji igre, in sicer kako vključiti študijske cilje v igro, hkrati pa narediti igro privlačno za študente? Katero orodje pri tem uporabiti? Zakaj pa bi pravzaprav sploh želeli ustvariti gradivo v obliki igre? 

Z igrami se na različne načine srečujemo tako rekoč že od malih nog. Najprej v obliki igrač in namiznih iger pa vse do računalniških iger in iger na telefonu. Igre lahko igramo le za zabavo, lahko pa se z njimi tudi veliko naučimo. Ravno zaradi priljubljenosti iger in njihove učinkovitosti pri učenju v vseh starostnih obdobjih je smiselno razmisliti o vključevanju le-teh v študijski proces. 

Učni pristop učenje z igrami (ang. game-based learning) sta Prensky (2001) in Gee (2003) definirala kot proces učenja, pri katerem uporabljamo digitalne igre. Vsebina igre in način igranja morata izboljšati pridobivanje znanja in veščin, aktivnosti v igri pa morajo vključevati reševanje problemov ter izzive, ki pri igralcu izzovejo občutek dosežka (Kirriemuir in McFarlane, 2004). Dobra primera izobraževalnih iger sta npr. Duolingo za učenje tujih jezikov ter Lightbot za učenje programiranja, večji nabor izobraževalnih iger pa lahko spoznate na naših delavnicah (več v nadaljevanju). 

Kako se lahko lotimo izdelave lastne izobraževalne igre? Obstaja več različnih metodologij, ki so nam lahko pri tem v pomoč. V nadaljevanju predstavljamo metodologijo SADDIE (Zapušek in Rugelj, 2014), ki je bila razvita na UL Pedagoški fakulteti na osnovi metodologije ADDIE (Branson idr., 1975), ki opredeli ključne aktivnosti pri zasnovi, izdelavi, uporabi in vrednotenju izobraževalnih iger. Metodologijo sestavlja 6 faz. Kratek povzetek vsake faze, njene cilje, aktivnosti in načine vrednotenja si lahko pogledate v spodnji tabeli: 

Cilji
Aktivnosti
Specifikacija (ang. Specification)
Opredelimo študijske cilje, določimo metode poučevanja in ocenjevanja; pripravimo oris zgodbe.
Identificiramo študijske vsebine, s katerimi imajo študenti največ težav; pregledamo študijski načrt in izberemo študijske cilje, ki jih bodo študenti z igranjem igre usvojili; določimo okvirni scenarij igre; razmislimo o motivacijskih elementih; razmislimo o didaktičnih pristopih (npr. problemski pouk, sodelovalno delo), s pomočjo katerih bodo študenti dosegli zastavljene cilje; razmislimo o formativnem oz. sumativnem preverjanju naučenega; razmislimo o podajanju povratne informacije študentom; razmislimo o načinu, kako bomo igro vključili v študijski proces (npr. začetna motivacija, utrjevanje znanja, preverjanje znanja).
Analiza (ang. Analysis)
Analiziramo informacije, ki so pomembne za oblikovanje in razvoj igre.
Premislimo o razpoložljivih virih programske in strojne opreme; razmislimo o ciljni skupini igralcev/študentov in določimo primeren nivo zahtevnosti; analiziramo študijske cilje in določimo tip znanja po Kappu (npr. deklarativno, konceptualno, proceduralno); študijskim ciljem določimo pričakovano taksonomsko raven znanja.
Zasnova (ang. Design)
Študijske cilje povežemo z igro; pripravimo scenarije; pripravimo grafične elemente igre.
Na podlagi didaktičnih pristopov, tipa znanj in taksonomskega nivoja doseganja študijskih ciljev zasnujemo zgodbo; napišemo podroben scenarij (vključujoč osebe, dialoge, aktivnosti, naloge); študijske cilje povežemo s cilji igre, kar je ključnega pomena, saj vpliva na to, ali bo igra zanimiva za študente in bo hkrati učno učinkovita.
Izdelava (ang. Development)
Ustvarimo grafične elemente; razvijemo igro.
Izdelamo like, scene, animacije, posnamemo glasbo in zvok ter igro sprogramiramo oz. razvijemo v izbranem okolju v primeru izdelave digitalne igre ali pa pripravimo fizične elemente, kot so igralne figure, igralno ploščo, različne kartice v primeru izdelave namizne igre.
Implementacija (ang. Implementitation)
Igro vključimo v študijski proces.
Razmislimo in pripravimo aktivnost z refleksijo, ki nam bo dala povratno informacijo o rezultatih igre.
Evalvacija (ang. Evaluation)
Pridobivanje povratnih informacij; izboljšanje igre na podlagi pridobljenih informacij.
Preverimo doseganje ciljev, ki smo jih zastavili v prvi fazi;preverimo kakovost igre in skladnost s postavljenimi cilji. Kakovost igre lahko najprej preverimo s sodelavci, nato pa le-to preizkusimo na ciljni publiki.

V izdelavo izobraževalne igre lahko vključimo tudi študente. V tem primeru govorimo o pristopu učenja z ustvarjanjem iger (ang. game design based learning), ki študente spodbuja k sprejemanju oblikovalskih odločitev, razvijanju svoje lastne igre ali spreminjanju že obstoječe. Poleg tega ima ustvarjanje iger na učenje veliko pozitivnih učinkov, kot je npr. razvijanje sposobnosti kritičnega razmišljanja, opazovanje svojega obstoječega znanja in rekonstrukcijo svojega obstoječega razumevanja.

Če želite še podrobneje spoznati metodologijo SADDIE, pristop učenja z ustvarjanjem iger ter različna IKT orodja za ustvarjanje iger, se nam pridružite na intenzivni spletni delavnici Igrifikacija z uporabo IKT ali na fokusni spletni delavnici Izdelava iger z uporabo IKT.

Naročite se na naše e-novice...

… in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.