Spodbujanje razvoja višjih miselnih procesov pri študentih z aktivnostmi v spletni učilnici Moodle

PREDMET: Hidrološko modeliranje

NOSILKA PREDMETAizr. prof. Mojca Šraj

IZVAJALEC PILOTNE POSODOBITVE PREDMETA: doc. dr. Nejc Bezak

KONTAKT: nejc.bezak@fgg.uni-lj.si, mojca.sraj@fgg.uni-lj.si

ČLANICA: UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

ŠTUDIJSKI PROGRAM: Vodarstvo in okoljsko inženirstvo (MA) 

ŠTUDIJSKO PODROČJE: Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo

ŠT. VKLJUČENIH ŠTUDENTOV: 10

Raven integracije IKT (po SAMR)

preoblikovanje

Učni pristopi, metode in oblike dela

kombiniran način študija
individualno delo

Uporabljena IKT

spletna učilnica Moodle
H5P

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Izr. prof. Mojca Šraj in doc. dr. Nejc Bezak iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL sta se v okviru pilotnih posodobitev izvedbe študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT odločila za posodobitev predmeta Hidrološko modeliranje. Izhodišče za posodabljanje študijskega predmeta jima je predstavljalo izboljšanje interakcije in razumevanja ključne študijske vsebine ter nadgradnja znanja in izkušenj študentov.

Izvajalca sta se po posvetu z ekipo Centra UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu odločila za nadgradnjo že obstoječega študijskega gradiva z interaktivnimi elementi, kar jima je omogočila možnost uporabe orodja H5P znotraj spletne učilnice Moodle. Poleg tega sta v spletni učilnici pripravila tudi nova študijska gradiva za uporabo tekom predavanj in praktičnih vaj v računalniški učilnici.

Izvajalca sta študente vključila v kombiniran način študija, kjer sta srečanja v živo podprla z aktivnostmi za študente v spletni učilnici Moodle. Nekatere študijske vsebine sta izvajalca predstavila v obliki interaktivnih videoposnetkov, knjig, predstavitev in slik, ki so predstavljala dodatno študijsko gradivo za razlago konceptov, pojmov ali prikaz določenih postopkov. Interaktivna gradiva so študenti pregledovali samostojno iz lastnih naprav, neodvisno od časa in kraja, kar pomeni, da so jih uporabljali tako pred, med in po predavanjih ali vajah. Izvajalca sta se odločila tudi za preoblikovanje izvedbe izpita na daljavo, kjer sta prilagodila izpitne naloge in vprašanja, s katerimi bosta pri študentih spodbujala razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalca sta skozi pilotno posodobitev predmeta razvijala lastne digitalne kompetence ter hkrati spodbujala razvoj digitalnih kompetenc pri študentih. Odločila sta se za nadgradnjo študijskih gradiv ter najprej izbrala ključno študijsko vsebino, ki sta jo v spletni učilnici Moodle z uporabo H5P orodja obogatila z interaktivnimi elementi ter tako ustvarila in poustvarila nova študijska gradiva. Pripravljena interaktivna gradiva sta s študenti delila preko spletne učilnice Moodle in jih preko kombiniranega načina študija vključila v lastno poučevanje. Ker so študenti do gradiv dostopali preko lastnih naprav, neodvisno od časa in kraja, so si lahko delo in učenje organizirali po lastnih zmožnostih. Na podlagi takojšnjih povratnih informacij o lastnem razumevanju predstavljene študijske vsebine preko interaktivnih gradiv so si vsebine lahko ogledali večkrat, kar jim je omogočilo tudi samouravnanje lastnega učenja. Izvajalca sta z uporabo interaktivnih študijskih gradiv uvedla sprotno preverjanje znanja študentov, preoblikovala pa sta tudi izpitne naloge oziroma naloge za končno ocenjevanje na daljavo. Z uporabo interaktivnih gradiv sta tako izvajalca spodbudila aktivno vključevanje študentov v pedagoški proces in s tem tudi razvoj informacijske in medijske pismenosti pri študentih.

Izvajalca ocenjujeta, da je uvedba interaktivnih študijskih gradiv prispevala k boljšemu razumevanju študentov, kar se je pokazalo tudi v boljših ocenah pri kolokvijih in oddanih računskih vajah, saj so bile ocene v zimske semestru 21/22 nadpovprečne. Opazila sta tudi več sodelovanja študentov pri predmetu, zato menita, da je bila izvedba pilotne posodobitve z vidika študentov vsekakor uspešna. Izvajalca nadaljujeta z nadgradnjo študijskih gradiv z interaktivnimi elementi pri ostalih predmetih in s tem tudi s spodbujanjem večje interakcije s študenti.

Digitalne kompetence (po DigCompEdu)



2. DIGITALNI VIRI

2.1. Izbiranje digitalnih virov
2.2. Izdelovanje in poustvarjanje digitalnih virov
2.3. Upravljanje, zaščita in deljenje digitalnih virov

3. POUČEVANJE IN UČENJE

3.1 Poučevanje
3.2. Vodenje
3.4. Samouravnavanje učenja

4. VREDNOTENJE

4.1. Strategije vrednotenja
4.3. Povratne informacije in načrtovanje

5. OPOLNOMOČENJE ŠTUDENTOV

5.3. Aktivno vključevanje študentov

6. SPODBUJANJE RAZVOJA DIGITALNIH KOMPETENC PRI ŠTUDENTIH

6.1. Informacijska in medijska pismenost

DODATNO GRADIVO:

Naročite se na naše e-novice...

… in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.