Kombinirana raba videogradiv pri študiju temeljnega strokovnega predmeta z uporabo spletne učilnice Moodle

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Prof. ddr. Iztok Humar, doc. dr. Marko Meža, izr. prof. dr. Anton R. Sinigoj in Marjan Dolinšek iz Fakultete za elektrotehniko UL so se v okviru pilotnih posodobitev izvedbe študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT odločili za posodobitev predmeta Osnove elektrotehnike, kjer so želeli študentom ponuditi učinkovit dostop in navigacijo skozi vsa že obstoječa ter tudi sproti nastajajoča video gradiva.

Izvajalci so namreč v preteklih letih pripravili številna gradiva. S snemanjem celotnih, t.i. referenčnih predavanj so začeli že v študijskem letu 2011/12 in tako je nastalo 30 posnetih predavanj v skupnem trajanju 60 ur, ki so študentom na voljo za ogled. Izdelali so tudi učbenik, opremljen s QR kodami in povezavami do predpripravljenih predavanj, pripravili so 2-20 minutne videoposnetke eksperimentov, zaradi Covid-19 situacije in izvajanja študijskega procesa na daljavo pa so začela nastajati še sprotna video gradiva po principu »lecture capture«, t.i. videoposnetki predavanj, ki so bili študentom na voljo za kasnejši ogled. V pripravo referenčnih predavanj je bilo vključenih več oseb. Poleg nosilca predmeta, ki je predavanja izvajal, sta pri izvedbi predavanj sodelovala še tehniški sodelavec, katerega naloga je bila zajemanje predavanj, in režiser, ki je pripravil scenarij, pri montaži in obdelavi posnetkov pa sta v nadaljevanju pomagala še dva študenta. Skupna ocena dela je bila ocenjena na približno 500 ur. Za snemanje sprotno nastajajočih predavanj je večinoma poskrbel izvajalec sam (za kratek čas mu je pomagal tehniški sodelavec). Predavatelj je tako sam upravljal s kamero in tudi s preklapljanjem med kamero in računalnikom, kar pa seveda zahteva suverenost pri podajanju snovi in doslednost pri izvajanju – premikanju kamere po prostoru ter upravljanju s prezentacijo. Pri montaži je nato sodeloval tehniški sodelavec, ki je nastale videoposnetke ustrezno obrezal, jih naložil na YouTube in nato povezave vključil v spletno učilnico. Ocena porabljenega časa pri takšni izvedbi pa je bila približno 96 ur za 48 ur predavanj, saj je bilo potrebno tudi te posnetke še nekoliko urediti, jih naložiti na YouTube ter deliti s študenti. Na takšen način je nastalo veliko gradiv in študenti so bili zmedeni, katere posnetke oz. gradiva naj uporabljajo pri svojem učenju. Izvajalci so tako pripravili univerzalno točko in na spletni učilnici Moodle gradiva uredili tako, da so bila uporabna za individualno delo pri kombiniranem načinu študija, saj so si jih lahko študenti samostojno ogledali pred ali po predavanjih. Izvajalci so gradiva uredili v tabeli, tako da so v prvem stolpcu ohranili referenčna predavanja, ki so jih razrezali po snovi oz. tematiki na 126 delov. Le-te so umestili v bloke in vnaprej pripravljen študijski koledar, s čimer so si lahko študenti že pred začetkom semestra ogledali vsebine, ki jih bodo obravnavali, kar jim je omogočalo vnaprejšnje učenje. Drugi stolpec v tabeli je bil namenjen povezanim gradivom v učbeniku; tretji sproti zajetim predavanjem z orodjem OBS, ki so si jih študenti lahko ogledali predvsem v primeru odsotnosti s predavanj zaradi karantene, saj so dobili vpogled v dogajanje v predavalnici; zadnji stolpec pa je bil namenjen eksperimentom, s čimer so izvajalci želeli povezati tiskano (učbenik) in video gradivo. S pripravljenimi gradivi so izvajalci spodbujali razvoj miselnih procesov na taksonomskih stopnjah pomnjenja, razumevanja in uporabe (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalci so skozi pilotno posodobitev predmeta razvijali lastne digitalne kompetence. Izdelali so raznolike digitalne vire ter jih preko spletne učilnice delili s študenti. Na podlagi povratnih informacij, ki so jih pridobili iz študentskih anket, so izbirali različne digitalne vire za poučevanje in učenje ter načrtovali vpeljavo le-teh v pedagoški proces. Z različnimi gradivi so študentom nudili vodenje ter jim omogočili diferenciacijo in personalizacijo učenja. Izkazalo se je namreč, da so učni stili študentov precej različni, saj si je velika večina študentov želela predavanja za nazaj ogledati še enkrat, več kot polovica študentov je redno obiskovala predavanja v živo, slaba polovica je za sprotni študij uporabljala učbenike, nekateri študenti pa so bili pripravljeni spremljati predavanja tudi vnaprej.

Pilotna posodobitev se je izkazala kot uspešna in izvajalci bodo še naprej izvajali aktivnosti na enak način. Kljub temu želijo izvedbo predmeta še nadgraditi z uvedbo različnih pristopov, ki bi omogočili večjo vključenost (sooblikovanje) gradiv s strani študentov in njihovo aktivno prispevanje k ustvarjanju znanj.