Spodbujanje razvoja digitalnih kompetenc študentov v okviru eksperimentalnega in projektnega učnega dela z možnostjo izvedbe na daljavo

PREDMET: Eksperimentalno in projektno delo

IZVAJALKI: asist. Špela Hrast in asist. Katarina Mlinarec

SODELUJOČI: prof. dr. Vesna Ferk Savec

KONTAKT: vesna.ferk@pef.uni-lj.sispela.hrast@pef.uni-lj.sikatarina.mlinarec@pef.uni-lj.si

ČLANICA: UL Pedagoška fakulteta

ŠTUDIJSKI PROGRAM: Prvostopenjski študijski program Dvopredmetni učitelj

ŠTUDIJSKO PODROČJE: Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

ŠT. VKLJUČENIH ŠTUDENTOV: 25

Raven integracije IKT (po SAMR)

redefinicija

Učni pristopi, metode in oblike dela

projektno učno delo,
eksperimentalno učno delo,
sodelovalno delo,
izkustveno učenje

Uporabljena IKT

spletna učilnica Moodle, sodelovalno učno okolje MS Teams, orodje za zajem eksperimentalnih podatkov (Vernier senzorji), orodja za obdelavo/predstavitev rezultatov (Aplikacija Vernier Graphical Analysis App, Excel), orodja za izmenjavo in soustvarjanje vsebin (Office 365, OneDrive, Google dokumenti)

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Prof. dr. Vesna Ferk Savec, asist. Špela Hrast in asist. Katarina Mlinarec iz Pedagoške fakultete UL so izvedle pilotno posodobitev predmeta Eksperimentalno in projektno delo. Izhodišče za pripravo pilotne posodobitve predmeta z didaktično uporabo IKT je predstavljal razvoj novih primerov izvedbe projektnega učnega dela, ki so ga študenti, bodoči učitelji kemije, v preteklosti razvijali v računalniški predavalnici ob uporabi spletne učilnice Moodle in sodelovalnega okolja MS Teams. Razviti primeri učnih priprav za izvedbo projektnega učnega dela so se nanašali na izvedbo v živo. S pilotno posodobitvijo so izvajalke želele doseči razvoj in prilagoditev učnih priprav za izvedbo projektnega učnega dela na daljavo.

Izvajalke so tako v okviru pilotnega projekta redefinirale aktivnosti za študente, s katerimi so spodbujale razvoj miselnih procesov na najvišjih taksonomskih ravneh analiziranja, vrednotenja in ustvarjanja (po revidirani Bloomovi taksonomiji). Pred neposrednim stikom s študenti so za potrebe izvedbe posodobitve pripravile ustrezno strukturo spletne učilnice Moodle z gradivi za študente, ustrezno strukturo okolja MS Teams za sodelovalno delo in preučile delovanje prenosnih merilnih senzorjev. Sledila je izvedba projektnega učnega dela, ki so ga študenti opravljali sodelovalno v skupinah. Sodelovalno delo je potekalo v okolju MS Teams, kjer so študenti načrtovali eksperimentalno delo s prenosnimi merilnimi senzorji z možnostjo izvedbe na daljavo. Študenti so nato preizkusili načrtovane eksperimente ter svoje delo in predvideno izvedbo tudi predstavili.

V okviru posodobitve študijskega predmeta z didaktično uporabo IKT so izvajalke krepile lastne digitalne kompetence ter tudi digitalne kompetence študentov. S kritičnim razmišljanjem o lastni digitalni in pedagoški praksi (reflektivna praksa) ter z izbiro, ustvarjanjem, deljenjem in uporabo ustreznih digitalnih virov za izvedbo projektnega učnega dela in eksperimentalnega dela na daljavo so razvijale digitalne kompetence s področja strokovnega razvoja in dela z digitalnimi viri. Pri pripravi in uporabi spletne učilnice Moodle in spletnega učnega okolja MS Teams so razvijale digitalne kompetence za poučevanje in vodenje študentov skozi projektno učno delo in načrtovanje sodelovalnega dela v skupinah. Pri izbiri IKT so izvajalke upoštevale tudi morebitne omejitve uporabe. Vsem študentom so zagotovile dostop do uporabljene IKT (npr. dostop do Vernierjevih senzorjev in pripadajoče prostodostopne aplikacije za prikaz in analizo eksperimentalnih podatkov). Z uporabo omenjene IKT so študente aktivno vključevale v pedagoški proces. Poleg poznavanja in obvladovanja programske/strojne opreme za zajem eksperimentalnih podatkov (Vernierjevi senzorji) in obdelavo/predstavitev rezultatov (npr. Aplikacija Vernier Graphical Analysis App, Excel), na kar so se izvajalke še posebej osredotočile pri pilotni posodobitvi, so študente pri njihovem projektnem učnem delu spodbujale tudi k razvoju informacijske in medijske pismenost preko iskanja in vrednotenja virov ob uporabi svetovnega spleta, spletnih repozitorijev s področja kemije (npr. spletna stran Royal Society of Chemistry), podatkovnih baz s področja izobraževanja (npr. ERIC, Web of Science, ScienceDirect, Digitalna knjižnica DIKUL), kemijskih baz podatkov (npr. PubChem, ChemSpider, Eterična olja), različnih obstoječih e-gradiv (npr. i-učbeniki za kemijo, spletna stran Keminfo). Študenti so uporabljali tudi orodja za izdelovanje digitalnih vsebin, kot so orodja za risanje kemijskih struktur in shem (npr. ChemSketch, MolView), izdelavo in obdelavo videoposnetkov (npr. Windows MovieMaker), izdelavo interaktivnih vsebin (npr. Learningapps, H5P), za generiranje in branje QR kod ipd. Izvajalke so spodbujale tudi razvoj digitalnega komuniciranja in sodelovanja študentov z uporabo spletne učilnice (npr. Arnesove storitve, Moodle) in sodelovalnega učnega okolja (npr. MS Teams). Študenti, bodoči učitelji kemije, so razvijali tudi lastne digitalne kompetence, vezane na odgovorno rabo IKT pri organiziranju in deljenju digitalnih virov s kemijsko vsebino in drugih podatkov na/v: spletnih izobraževalnih okoljih (npr. Moodle, okolje Wiki), YouTube (npr. deljenje videoposnetka eksperimenta, ki je bil izveden na vajah z namenom primerjave med različnimi izvedbami, dobljenimi rezultati), orodjih za izmenjavo in soustvarjanje (npr. Office 365, OneDrive, Google dokumenti).

Izvajalke menijo, da so bile pri izbiri in uporabi učnih metod za doseganje ciljev in izidov predmeta uspešne, saj so študenti z zanimanjem vključili uporabo prenosnih merilnih senzorjev in pripadajočo prostodostopno aplikacijo v svoje načrtovano eksperimentalno delo v okviru projektnega učnega dela in spoznali ter razvijali ideje glede različnih možnosti uporabe omenjene IKT. Tudi v prihodnje se jim zdi z vidika razvoja digitalnih kompetenc študentov, bodočih učiteljev kemije pomembno, da se študentje že tekom izobraževanja spoznajo z različno, še posebej predmetno specifično IKT in jih spodbujajo k razvoju (eksperimentalnih) aktivnosti za učence, ki smiselno vključujejo tudi delo z IKT. Izvajalke so mnenja, da bi bilo zanimivo izvesti razvite eksperimentalne delavnice za učence (kar bodo zagotovo načrtovali tudi v naslednjih študijskih letih) in na ta način pridobiti povratne informacije z vidika učencev, kako je študentom uspelo v (eksperimentalne) aktivnosti vključiti posamezno IKT (npr. prenosne merilne senzorje in pripadajočo aplikacijo).

Digitalne kompetence (po DigCompEdu)



2. DIGITALNI VIRI

2.1. Izbiranje digitalnih virov
2.2. Izdelovanje in poustvarjanje digitalnih virov
2.3. Upravljanje, zaščita in deljenje digitalnih virov

3. POUČEVANJE IN UČENJE

3.1 Poučevanje
3.2. Vodenje
3.3. Sodelovalno učenje
3.4. Samouravnavanje učenja

4. VREDNOTENJE

4.1. Strategije vrednotenja
4.2. Analiza dokazov
4.3. Povratne informacije in načrtovanje

5. OPOLNOMOČENJE ŠTUDENTOV

5.1. Dostopnost in vključenost
5.2. Diferenciacija in personalizacija
5.3. Aktivno vključevanje študentov

6. SPODBUJANJE RAZVOJA DIGITALNIH KOMPETENC PRI ŠTUDENTIH

6.1. Informacijska in medijska pismenost
6.2. Digitalno komuniciranje in sodelovanje
6.3. Izdelovanje digitalnih vsebin
6.4. Odgovorna raba
6.5. Reševanje problemov

DODATNO GRADIVO:

Posnetek s predstavitvijo primera dobre prakse na posvetu Učitelji učiteljem: Aktivno vključevanje študentov v pedagoški proces z uporabo IKT (17. 6. 2022) v okviru Centra UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu, povezava: https://www.youtube.com/watch?v=wO7KFN8RoTw.

Naročite se na naše e-novice...

… in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.