Spodbujanje sprotnega učenja z uporabo IKT

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Za posodobitev študijskih predmetov se je odločila asist. dr. Katja Zdešar Kotnik iz Biotehniške fakultete UL. Pilotni projekt je bil izveden pri vajah predmeta Osnove anatomije s histologijo, kjer je želela izvajalka s pomočjo interaktivne vsebine spodbuditi sprotno učenje in ponavljanje snovi, ki so jo obravnavali v živo na vajah. S takšnim načinom dela so imeli študenti možnost poglobiti znanje o določenih vsebinah, sprotno delo z reševanjem aktivnosti v spletni učilnici Moodle pa je bilo nagrajeno z dodatnimi točkami (do 13 %), ki so se študentom prištele k pozitivni oceni kolokvija.

Izvajalka je v spletno učilnico Moodle naložila gradiva za študente, npr. povezave do videoposnetkov antropometričnih meritev, naloženih na YouTube, spletno učilnico pa je uporabljala tudi za obveščanje študentov ter samostojno delo. Z uporabo pristopa obrnjenega učenja so imeli študenti v spletni učilnici na voljo posnetke meritev, ki so si jih morali ogledati pred prihodom na vaje. Poleg tega je izvajalka v spletni učilnici pripravila še različne aktivnosti, kot so oddaja naloge na določeno temo (obseg ena stran A4, odprti tip naloge, 3 tedne časa za oddajo), reševanje kvizov z vprašanji v obliki igre »Priigraj si točke« (4 kvizi, razporejeni tekom semestra, odprti po 4 dni) ter interaktivne naloge H5P (5 sklopov nalog, organiziranih v knjige, na voljo 1-2 tedna po določeni vaji, neomejeno število poskusov). Izziv je izvajalki predstavljala motivacija študentov za sodelovanje v aktivnostih. Prva aktivnost, ogled posnetka meritev, je bila obvezni del vaj, preostale aktivnosti pa so bile neobvezne in so predstavljale nagrado študentom za opravljeno delo. Rezultati kažejo, da si je posnetek meritev, čeprav je bila le-ta aktivnost obvezna, ogledalo (le) približno 60 % študentov. Za reševanje vsebinske dodatne naloge na temo »Kaj vpliva na trdnost kosti?« se je odločilo približno 30 % študentov, več pa jih je sodelovalo pri reševanju kviza in nalog v orodju H5P, kjer je več kot polovico vseh aktivnosti rešilo 76 % oz. 66 % študentov. Po končani pilotni izvedbi je izvajalka ovrednotila uspešnost sprotnega učenja študentov. Pri vprašanjih iz sklopa meritev na kolokviju je ugotovila, da so študenti, ki so si ogledali obvezne meritve pred samo vajo, v povprečju dosegali za 1 oceno boljše rezultate na kolokviju kot študenti, ki si meritev pred izvedbo vaj niso ogledali. Podobno velja tudi za oddano neobvezno nalogo. Še večja razlika v doseženih točkah na kolokviju se je pokazala pri študentih, ki so sodelovali pri aktivnostih v obliki kvizov in H5P nalog (in rešili vsaj polovico), saj so z reševanjem le-teh snov ponavljali tekom celotne izvedbe vaj, torej več tednov. Ti študenti so imeli na koncu v povprečju za 2 oceni boljše rezultate pri predmetu. S takšnim načinom izvedbe predmeta je izvajalka nadgradila pedagoški proces z uporabo IKT ter pri študentih spodbujala razvoj miselnih procesov na različnih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalka je skozi pripravo in izvedbo posodobitve predmeta z didaktično uporabo IKT razvijala lastne digitalne kompetence (po DigCompEdu). Pred samo izvedbo posodobitve je pripravila spletno učilnico Moodle, kjer je za študente ustvarila ter z njimi delila različna gradiva in aktivnosti. Poučevanje je izvedla v obliki kombiniranega načina dela, študente vodila skozi aktivnosti sprotnega preverjanja znanja ter jih zasnovala na način, da so študenti pridobili sprotne povratne informacije o pravilnosti reševanja. Študenti so bili z uporabo instrumentov za meritve ter uporabo tabličnih računalnikov, na katerih so imeli naložene anatomske aplikacije (Anatomy 3D Atlas, 3D bones and organs), vseskozi aktivno vključeni v študijski proces, z opravljanjem dodatnih (interaktivnih) nalog in reševanjem kvizov pa so razvijali informacijsko in medijsko pismenost ter tudi sami ustvarili enostavne digitalne vsebine (npr. Word datoteka).

Izvedbo pilotne posodobitve izvajalka ocenjuje kot uspešno, saj se ji zdi uporaba H5P nalog in kvizov v Moodlu koristna z vidika spodbude sprotnega učenja in utrjevanja snovi. Večji izziv je predstavljalo sprotno spremljanje, kdo od študentov je naloge H5P rešil in kdo ne, pri reševanju kviza v Moodlu pa obstaja možnost, da si študenti med seboj izmenjajo pravilne odgovore. Slednje je rešila tako, da je umaknila avtomatski prikaz pravilnih odgovorov ter aktivnost naknadno ocenila ročno, kar pa je predstavljalo veliko količino dodatnega dela. O pozitivnih spremembah posodobitve kažejo tudi mnenja študentov, ki so bili z dodatnimi aktivnostmi zadovoljni, tako z vidika motivacije kot tudi sprotnega dela, nekateri so omenili le, da je bilo mogoče aktivnosti nekoliko preveč. Izvajalka bo tako večino pripravljenih aktivnosti uporabila tudi pri naslednjih generacijah študentov.