Izdelava vizualizacij in simulacij zahtevnejših konceptov v okviru samostojnega dela

NOSILCI ŠTUDIJSKEGA PREDMETA: izr. prof. dr. Marko Slapar, prof. dr. Matija Cencelj, doc. dr. Boštjan Kuzman 

IZVAJALEC PILOTNE POSODOBITVE PREDMETA: doc. dr. Boštjan Kuzman

KONTAKT: Bostjan.Kuzman@pef.uni-lj.si

ČLANICA: UL Pedagoška fakulteta

ŠTUDIJSKI PREDMET: Osnove matematične analize

ŠTUDIJSKI PROGRAM: Dvopredmetni učitelj (vezave z matematiko)

ŠTUDIJSKO PODROČJE: Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

ŠT. VKLJUČENIH ŠTUDENTOV: 38

Raven integracije IKT (po SAMR)

redefinicija

Učni pristopi, metode in oblike dela

samostojno delo

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Za pilotno posodobitev študijskega predmeta z didaktično uporabo IKT so se odločili izr. prof. dr. Marko Slapar, prof. dr. Matija Cencelj in doc. dr. Boštjan Kuzman iz Pedagoške fakultete UL. Izvajalci so se odločili za redefinicijo predmeta Osnove matematične analize, ki je temeljni strokovni predmet s področja visokošolske matematike. Vsebine predmeta predstavljajo abstraktno poglobitev in nadgradnjo zahtevnejših vsebin srednješolske matematike (infinitezimalni račun), zahteva veliko vaje in samostojnega dela, ki so ga izvajalci želeli spodbuditi z dodatnimi interaktivnimi gradivi za ustvarjanje in preverjanje znanja. Z vidika študentov, bodočih učiteljev matematike, je zelo pomembna tudi sposobnost podajanja abstraktnih konceptov, zato so jih želeli spodbuditi k razvoju in uporabi dinamičnih interaktivnih pripomočkov za vizualizacijo in podajanje vsebine v strokovno, jezikovno in grafično ustrezni obliki.

Pred neposrednim stikom s študenti so se izvajalci najprej seznanili z nekaterimi primeri dobre prakse uporabe IKT v pedagoškem procesu doma in v tujini. Nato so tradicionalni način izvedbe predavanj iz teorije v frontalni obliki in računskih vaj v skupini z izpostavljenimi posamezniki pred tablo popestrili z uvedbo IKT. Izvajalci so pri študentih spodbujali predvsem samostojno delo. V spletni učilnici Moodle so ustvarili kvize z matematičnimi vprašanji, s katerimi so študenti sproti preverjali lastno razumevanje študijske vsebine. Poleg tega so študenti z orodjem Geogebra izdelovali lastne interaktivne ponazoritve zahtevnejših matematičnih konceptov, s čimer so poglobili razumevanje študijske vsebine ter bili motivirani za nadaljnje delo in učenje. Ob vodenju pedagogov so študenti, bodoči učitelji, sestavljali tudi lastne preizkuse znanja z orodjem Exam.net, kar jim je prav tako omogočilo vpogled v študijsko vsebino. Z opisanim načinom dela so izvajalci pri študentih spodbujali razvoj miselnih procesov na najvišjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalci so pri načrtovanju in izvedbi pilotne posodobitve študijskega predmeta z didaktično uporabo IKT razvijali lastne digitalne kompetence in tudi spodbujali razvoj digitalnih kompetenc pri študentih. Izvajalci so izbirali in ustvarjali gradiva, ki so jih s študenti delili v spletni učilnici Moodle. V lastno poučevanje so vključili orodja, ki omogočajo vodenje ter podporo pri poučevanju in učenju matematičnih vsebin. Gre za orodja, kot so Moodle kvizi, s katerimi so izvajalci podprli sprotno preverjanje razumevanja študijske vsebine pri študentih ter podajanje povratnih informacij, in orodji Geogebra in Exam.net, s katerima so izvajalci pri študentih spodbujali ter informacijsko in medijsko pismenosti s pripravo digitalnih matematičnih vsebin (npr. pisanje matematičnih dokazov). Z uvedbo opisanih aktivnosti, podprtih z IKT, so izvajalci študente vseskozi aktivno vključevali v pedagoški proces.

Izvajalci so mnenja, da so z uporabo IKT dosegli večjo pestrost pri izvedbi pedagoškega procesa. Z vključevanjem kvizov so študente spodbudili k aktivnejšemu sprotnemu delu, z vključevanjem lastnih interaktivnih ponazoritev pa so spodbudili večjo samostojno angažiranost študentov za delo in učenje ter boljše razumevanje zahtevnejših matematičnih vsebin. Izvajalci menijo, da so s pilotno izvedbo pridobili pomembne izkušnje in informacije za nadaljnje delo, kjer želijo ohraniti Moodle kvize, bodisi v obliki prostovoljnih domačih nalog bodisi v obliki hitrega preverjanja znanja na začetku predavanj ali vaj. Ohranili bodo tudi pripravo interaktivnih ponazoritev v parih, vendar z minimalnim angažmajem izvajalcev predmeta in porabo časa. Izdelavo preverjanj znanj s strani študentov bodo opustili, ker je aktivnost časovno preobsežna in zahteva preveč dodatnega dela s strani izvajalcev. V spletni učilnici pa bi želeli v prihodnje dodelati že obstoječa razpoložljiva gradiva: učbenik in zbirko vaj v PDF obliki za klasično branje, zbirko videoposnetkov posameznih delov predavanj (nekatere zahtevnejše izpeljave/dokaze), zbirko dodelanih interaktivnih ponazoritev in zbirko gradiv za samopreverjanje znanja.

Digitalne kompetence (po DigCompEdu)



2. DIGITALNI VIRI

2.1. Iskanje in izbira
2.2. Ustvarjanje
2.5. Deljenje

3. POUČEVANJE IN UČENJE

3.1 Poučevanje
3.2. Vodenje

4. OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE

4.1. Strategije vrednotenja
4.3. Povratne informacije in načrtovanje

5. OPOLNOMOČENJE ŠTUDENTOV

5.3. Aktivno vključevanje študentov
5.4.* Kombinirano učenje

6. SPODBUJANJE RAZVOJA DIGITALNIH KOMPETENC PRI ŠTUDENTIH

6.1. Informacijska in medijska pismenost
6.3. Ustvarjanje vsebin
6.6. Reševanje problemov

*Dodatne kompetence glede na razširjen okvir digitalnih kompetenc v samoevalvacijskem orodju SELFIEforTEACHERS

DODATNO GRADIVO:

Posnetek s predstavitvijo primera dobre prakse na posvetu Učitelji učiteljem: Novi trendi, izkušnje in izzivi v visokošolskem poučevanju (16. 12. 2022) v okviru Centra UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu, povezava: https://youtu.be/Ss6QJuwvIV4.

Naročite se na naše e-novice...

… in bodite prvi obveščeni o dogajanju v Centru UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu.