Sodelovanje študentov pri pripravi orodja z dihotomnimi ključi za ocenjevanje površin lesa

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Na Biotehniški fakulteti UL so se prof. dr. Marko Petrič, doc. dr. Matjaž Pavlič in asist. dr. Jure Žigon odločili za pilotno posodobitev izvedbe študijskega predmeta »Obdelava površin lesa in lignoceluloznih materialov« z didaktično uporabo IKT. Pri predmetu izvajalci skupaj s študenti ugotavljajo, ali je kakovost površin pohištva ustrezna glede na namen uporabe, kar lahko preverijo s preizkušanjem oz. določanjem lastnosti lesa, pri čemer uporabljajo metode, ki simulirajo realne pogoje med rabo površin. Nato mesto obremenitve lesa ocenijo, kot rezultat pa navedejo oceno odpornosti lesa od . Ocenjevanje površin lesa temelji na vizualnem ocenjevanju, v pomoč pa so opisi posameznih ocen. Vse to pa je za neizkušenega ocenjevalca lahko kar velik izziv, poleg tega je podana ocena subjektivna. Tako so želeli izvajalci s pilotnim projektom in rabo IKT izboljšati proces ocenjevanja in pripraviti orodje, ki bi študente vodilo po poti odločanja (dihotomni ključ) in na takšen način tudi izboljšalo objektivnost dobljene ocene.

Pred izvedbo predmeta so se izvajalci seznanili z nekaj že ustvarjenimi primeri gradiv z dihotomnimi ključi, ustvarjenih v različnih programskih orodjih (PDF, PPT, Moodle lekcija, H5P Branching Scenario, Genially), in pripravili različno obdelane površine lesa, ki so jih nato vključili v lastno poučevanje. Pedagoški proces so izvedli v laboratoriju, kjer so z uporabo stereolupe in digitalne kamere zajeli sliko pripravljenih primerov površin lesa ter jih s projektorjem projecirali še na platno, da so lahko skupaj s študenti pokomentirali prikazane poškodbe lesa. S tem so študentom omogočili, da so videli določene opazovane detajle na poškodovanem lesu in se tako zavedali, na kaj morajo biti pozorni pri opazovanju določene poškodbe. S pomočjo teh spoznanj je bilo odločanje o dodelitvi ocene odpornosti za posamezne lastnosti lesa veliko bolj objektivno. Za sprotno preverjanje usvojenih znanj so uporabili spletno aplikacijo Kahoot, ki je med študenti vzpostavila zdravo tekmovalnost, hkrati pa je omogočila nezavedno ponavljanje in utrjevanje študijske vsebine. Nato so študenti v okviru sodelovalnega učenja v skupinah samostojno fotografirali nastale poškodbe na lesu s svojimi mobilnimi napravami ter si podatke med seboj delili preko različnih medijev za shranjevanje in prenos podatkov. Vsaka skupina je za identifikacijo nastale poškodbe izdelala dihotomni ključ v orodju MS PowerPoint, kjer je bilo potrebno uporabiti tudi bolj napredne funkcionalnosti orodja za ustvarjanje poti odločanja. Vse pripravljene rešitve s strani študentov so izvajalci nato združili v eno aplikacijo oz. t.i. dihotomni ključ, poimenovan RESISTKO, za ocenjevanje odpornosti lesa. Izvajalci so z opisanimi aktivnostmi redefinirali izvedbo predmeta in pri študentih spodbujali razvoj miselnih procesov tudi na najvišjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Skozi pilotno posodobitev izvedbe študijskega predmeta z didaktično uporabo IKT so izvajalci razvijali lastne digitalne kompetence. Pred izvedbo predmeta so se digitalno strokovno izpopolnjevali o uporabi primerne IKT za pripravo digitalnih gradiv z dihotomnimi ključi. Za študente so ustvarili primere lesnih površin, ki so jih tekom procesa poučevanja skušali približati študentom z uporabo in povezovanjem različne IKT (stereolupa z digitalno kamero, prenosnik, projektor). V okviru sodelovalnega učenja so študenti uporabljali lastne mobilne naprave ter računalnike za deljenje fotografij z vrstniki in soustvarjanje dihotomnih ključev v orodju MS PowerPoint. Z uporabo orodja Kahoot pa so izvajalci pri študentih sproti preverjali razumevanje študijske vsebine. Z opisanimi aktivnostmi so študente vseskozi aktivno vključevali v pedagoški proces ter pri njih spodbujali razvoj digitalnih kompetenc, kot sta digitalno komuniciranje in sodelovanje znotraj skupin ter izdelovanje digitalnih vsebin v orodju MS PowerPoint.

Izvajalci poročajo, da so bile vpeljane spremembe študentom všeč, med seboj so tudi več sodelovali in se tako aktivneje vključevali v študijski proces. Izvajalci načrtujejo podobno izvedbo pedagoškega procesa tudi v naslednjem študijskem letu, pri čemer bodo izpustili fotografiranje nastalih poškodb lesa z mobilnimi napravami s strani študentov. Časovna stiska v okviru vaj jim namreč ne omogoča zajemanja fotografij, ki bi bile dovolj kakovostne, nazorne in bi zares jasno prikazovale stopnjo poškodovanosti lesa za vsako oceno. Izvajalci so mnenja, da vsekakor nujno potrebujejo takšne fotografije, da pripravljen dihotomni ključ ustrezno dopolnijo, kar jim bo omogočilo še objektivnejše ocenjevanje. Zaradi tega nameravajo pripraviti dodatne različno površinsko obdelane površine lesa, izvesti dodatne preizkuse ter za vsako oceno odpornosti in za vsako lastnost (določanje odpornosti proti hladnim tekočinam, suhi toploti, mokri toploti in udarcu) pripraviti ustrezen slikovni material. Tako dopolnjen dihotomni ključ RESISTKO jim bo služil za vse nadaljnje izvedbe laboratorijskih vaj z naslednjimi generacijami študentov. Želeli pa bi si poiskali zunanje podjetje, ki bi pripravljen dihotomni ključ lahko pretvorilo v kvalitetno aplikacijo za mobilne naprave z operacijskim sistemom Android. Takša rešitev bi vsakemu študentu omogočala hitro in objektivno ocenjevanje, aplikacijo pa bi lahko uporabil tudi kasneje na svoji poklicni poti, v kolikor bi ga le-ta zanesla na področje površinske obdelave lesa.