Dvojno kodiranje (ang. Dual Coding)
… predstavlja aktivnost, kjer študente vključimo v povezovanje vizualnega in verbalnega prikaza informacij pri raziskovanju novih konceptov za boljše pomnjenje in razumevanje informacij.
Osnovne informacije | |
|---|---|
Število študentov: | tako za manjše skupine kot tudi večje število študentov (+50) |
Čas za pripravo aktivnost: | med 10 in 25 minut |
Trajanje aktivnosti: | do 10 minut |
Kdaj nam lahko aktivnost pride prav: | predavanja, seminarji, vaje, študij na daljavo |
Letnik študija: | 1. in 2. letniki |
Segment predavanja: | osrednji del, zaključek |
Učni cilji (po Bloomovi taksonomiji): | raven pomnjenja in razumevanja |
Poudarek na: | sodelovalnem učenju |
Dvojno kodiranje študentom omogoča, da informacije, ki jih prejmejo (verbalno in vizualno), združijo v delovnem spominu in jih učinkovito kodirajo v dolgoročni spomin.
Po teoriji dvojnega kodiranja (poenostavljeno) tako velja, da če imamo iste informacije prikazane v dveh oblikah – verbalni in vizualni – si jih lahko zapomnimo na dva načina. Zato tudi pri učenju velja, da kombinacija uporabe obeh prikazov lahko vodi v bolj učinkovito učenje (Meyer in Anderson, 1992).
Meyer, R. E., & Anderson, R. B. (1992). The instructive animation: Helping students build connections between words and pictures in multimedia learning. Journal of Educational Psychology, 4, 444-452.
Predstavljamo primer postopka oz. način izvedbe aktivnosti, povzet po Learning Futures.
Faza 1 (takoj po predstavitvi vsebine):
- Po razlagi koncepta, opisu dogodka ali razpravi o vprašanju študentom omogočimo čas, da primerjajo vizualni (slika, diagram itd.) in verbalni (pisni ali zvočni) prikaz obravnavane tematike. Prikaze lahko pripravimo sami ali pa usmerimo študente, da npr. na spletu poiščejo ustrezne prikaze ter s tem urijo tudi svoje digitalne kompetence za iskanje in vrednotenje informacij oz. virov na spletu.
- Študente spodbudimo, da med preučevanjem obeh prikazov razmislijo o naslednjih vprašanjih:
- Kako pisno besedilo ali zvočna datoteka opisuje tisto, kar vidim na vizualni shemi?
- Kako slika/vizualna shema predstavlja to, kar je opisano v besedilu ali slišano v zvočnem posnetku?
- Kaj se lahko naučim iz enega, kar ni jasno iz drugega prikaza?
Faza 2 (ob zaključku srečanja, v fazi ponavljanja in utrjevanja):
- Za naslednjo fazo študente razporedimo v pare.
- Študentom naročimo, naj si ogledajo vizualni prikaz in drug drugemu s svojimi besedami razložijo pomen predstavljenega.
- Nato s študenti delimo pisni ali zvočni posnetek in jih usmerimo v pripravo lastnega vizualnega prikaza, ki bo dopolnil besedilni prikaz.
- Za spodbujanje izmenjave znanj je dobrodošlo, da študentom omogočimo skupni sodelovalni spletni prostor, kjer lahko ob zaključku aktivnosti zberejo rezultate in tako na enem mestu dostopajo do različnih vizualnih in verbalnih prikazov na isto tematiko. S tem študenti širijo svoje znanje, spoznavajo interpretacije vrstnikov in se iz teh tudi sami učijo.
Korake lahko izvedemo zaporedno, ali pa prva dva koraka izvedemo takoj po predstavitvi vsebine, zadnje 3 pa izvedemo ob koncu srečanja oz. v podporo povzemanju in utrjevanju pomembnih vsebinskih poudarkov.
Študenti lahko ustvarjajo različne vizualne prikaze:
- infografike z orodji, kot je Canva
- diagrami z orodji, kot je Padlet
- miselni vzorci z orodji, kot je MindMup
- časovni traki z orodji, kot je H5P
- stripi z orodji, kot je StoryboardThat
Seveda lahko za vizualni in verbalni prikaz informacij uporabijo tudi
- raznovrstna pisarniška orodja, katerih smo tudi običajno vajeni (npr. Word, Excel, PowerPoint)
- orodja za ustvarjanje tabelske slike (npr. Miro, MS Whiteboard, Zoom Whiteboard, Whiteboard fi.)
- različna druga orodja, ki so jih študenti vajeni.