Navzkrižno učenje (ang. Crossover Learning)
Navzkrižno učenje povezuje učenje v predavalnici z učenjem zunaj nje, v neformalnih okoljih – doma, na prostem, v muzejih ipd. Študenti z učenjem v predavalnici pridobijo teoretično podlago, ki je pomembna za razumevanje in prenos znanja v prakso. Navzkrižno učenje tako omogoča, da učenje v predavalnici obogatimo z izkušnjami iz vsakdanjega življenja, ki jih pridobimo pri učenju v neformalnih okoljih z raziskovanjem odgovorov na dodatna vprašanja. S takšnim pristopom študentom zagotavljamo pristne in zanimive priložnosti za učenje ter jih spodbudimo k nadaljnjemu zanimanju in motivaciji za delo.
Osnovne informacije | |
|---|---|
Število študentov: | različno (odvisno od načrta aktivnosti) |
Čas za pripravo aktivnost: | več dni |
Trajanje aktivnosti: | 1 dan ali več |
Kdaj nam lahko aktivnost pride prav: | predavanja, seminarji, vaje, kombinirano učenje, obrnjeno učenje |
Letnik študija: | vsi letniki |
Segment predavanja: | formalni in neformalni čas izobraževanja |
Učni cilji (po Bloomovi taksonomiji): | raven analiziranja, vrednotenja, ustvarjanja |
Vrednotenje: | formativno (sprotno) vrednotenje, samovrednotenje, medvrstniško vrednotenje |
Cilji navzkrižnega učenja so:
- spodbujanje študentov k samostojnemu delu v neformalnih okoljih izobraževanja ter razvijanju odgovornosti za lastno znanje;
- poglobitev znanja, pridobljenega v formalnih okoljih izobraževanja;
- spodbujanje motivacije pri študentih za učenje in delo z raziskovanjem vprašanj iz vsakdanjega življenja v neformalnih okoljih izobraževanja;
- spodbujanje kritičnega razmišljanja s postavljanjem vprašanj, povezovanjem različnih informacij in iskanjem rešitev v okoljih neformalnega izobraževanja;
- spodbujanje razvoja praktičnih izkušenj, spretnosti reševanja problemov ter razumevanja kako uporabiti pridobljena znanja v vsakdanjem življenju;
- spodbujanje razvoja komunikacijskih spretnosti, sodelovalnega dela in sposobnosti konstruktivnega reševanja problemov v skupini.
Pedagogi moramo dobro načrtovati izvedbo navzkrižnega učenja. Izbrati je potrebno primerno neformalno okolje, ki je dostopno vsem študentom za poglobitev in pridobivanje novega znanja.
Pedagogi v formalnem okolju (npr. predavalnici) postavimo vprašanja, izzive, realne probleme, ki študente spodbudijo k razmišljanju in iskanju odgovorov oz. rešitev. Študenti samostojno (individualno ali skupinsko) raziščejo odgovore in rešitve izven predavalnice, v neformalnih okoljih (npr. doma, na prostem, v drugih ustanovah), pri čemer jih spodbudimo, da delajo zapiske, zbirajo fotografije, naredijo videoposnetke in zbirajo druge podatke, iz katerih lahko pridobijo čim več informacij. Nato se študenti vrnejo nazaj v formalno okolje izobraževanja, kjer delijo in predstavijo svoje ugotovitve, o katerih vsi skupaj tudi nato razpravljamo. Pri predstavitvah ugotovitev, do katerih pridejo študenti samostojno, lahko poljubno vključimo tudi medvrstniško vrednotenje. Skozi izvedbo celotnega postopka navzkrižnega učenja lahko študentom ponudimo v podporo različna interaktivna gradiva ali aktivnosti (npr. kvizi), s katerimi pridobijo takojšnje povratne informacije in samoovrednotijo lastno znanje ter napredek v učenju in delu.
Pri takšnem načinu dela lahko študente usmerjamo z naslednjimi vprašanji:
- Kaj veste o temi?
- Kaj želite vedeti?
- Kaj ste se dejansko naučili?
Nekaj primerov aktivnosti, ki jih lahko načrtujemo za študente v neformalnih okoljih izobraževanja:
- Pripravimo različna interaktivna gradiva (npr. i-učbeniki, 360° videoposnetki, 3D modeli, animacije, adaptivna gradiva) v spletnih učnih okoljih ali uporabimo že obstoječa gradiva, ki jih študenti samostojno raziščejo doma ter jim s tem skušamo približati tiste teme, koncepte ali postopke, ki jih študenti zaradi različnih razlogov nimajo priložnosti raziskati v drugih okoljih.
- Načrtujemo eksperimente ali druge aktivnosti, ki jih lahko študenti samostojno izvedejo doma (npr. z domačimi pripomočki ali pripomočki v naravi, ki so dostopni vsem študentom, s prostodostopnimi aplikacijami), jih posnamejo ter pripravijo kratek videoposnetek.
- Spodbudimo študente k udeležbi v obštudijskih dejavnostih (npr. delavnice, posveti, tečaji, natečaji, rekreacije), kjer imajo priložnost za povezovanje z vrstniki z enakim interesom, strokovni razvoj, razvoj veščin za nadaljnjo karierno pot ipd.
- Organiziramo obiske sejmov, konferenc ali drugih dogodkov, kjer imajo študenti priložnost za mreženje, izmenjavo mnenj in idej, pridobitev dodatnih odgovorov na zastavljena vprašanja ipd.
- Organiziramo strokovne ekskurzije, kjer imajo študenti priložnost, da poglobijo in nadgradijo lastno znanje, prenesejo teoretično znanje v prakso, razvijajo veščine za samostojno opazovanje, analiziranje in reševanje problemov v vsakdanjem življenju.
- Organiziramo obiske institucij (npr. muzeji, galerije, zdravstvene ustanove, kmetije, tovarne), v katerih lahko študenti z opazovanjem resničnih scenarijev poglobijo lastno znanje ter ga prenesejo v prakso, kjer pridobijo nove veščine in izkušnje.
- Omogočimo uporabo različnih virtualnih okolij (npr. virtualni muzeji, virtualne kmetije, virtualni laboratoriji) in simulacij (npr. simulacije letal, simulacije operativnih posegov), s katerimi lahko študenti razvijajo veščine za reševanje realnih problemov in situacij, s katerimi se bodo srečevali na poklicni poti.
Navzkrižno učenje lahko podpremo z uporabo različnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), ki omogočajo študentom lažje izvajanje aktivnosti in doseganje ciljev. Nekateri primeri takšnih orodij so:
- Oprema za beleženje ugotovitev, kot so pametni mobilni telefoni, računalniške tablice, kamere, mikrofoni, ki študentom omogočajo zajemanje slik, snemanje postopkov, eksperimentov, ustvarjanje zvočnih posnetkov ipd.
- Spletna sodelovalna orodja, kot so Microsoft Office 365, Google Docs, Moodle wiki ipd., ki omogočajo sodelovanje pri ustvarjanju in urejanju dokumentov ter s tem razvoj sodelovalnih spretnosti, izmenjavo idej, podajanje konstruktivnih povratnih informacij in večjo interakcijo med študenti.
- Spletna učna okolja, kot so Moodle, MS Teams, Canvas ipd., ki omogočajo študentom samostojni ogled gradiv, reševanje nalog, sodelovanje v aktivnostih, preverjanje lastnega razumevanja vsebin in dostop do drugih interaktivnih gradiv.
- Orodja za obogateno (AR) in virtualno resničnost (VR)kot so virtualna očala, 360° posnetki ipd., ki omogočajo simulacije laboratorijskih eksperimentov, virtualna okolja za usposabljanje, simulirane poslovne scenarije in druga interaktivna okolja, ki omogočajo študentom raziskovanje in reševanje realnih problemov.
- Prvi primer dobre prakse vključevanja navzkrižnega učenja je iz Univerze v Ljubljani. Pedagogi iz UL Zdravstvene fakultete so za študente pripravili spletno učno okolje Moodle s 3D videoposnetki in drugimi interaktivnimi gradivi. S tem so skušali študentom približati vsebine iz anatomije, ki so jih raziskovali samostojno doma. Na podlagi ugotovitev so študenti v skupinah pripravili naloge, ki so jih predstavili vrstnikom.
Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu. (14. 3. 2022). Anatomija in hibridni model poučevanja na UL ZF. https://digitalna.uni-lj.si/2022/03/14/anatomija-na-zdravstveni-fakulteti-in-hibridni-model-poucevanja/
- Drugi primer je prav tako iz Univerze v Ljubljani in sicer iz UL Veterinarske fakultete. Pedagogi so za študente kot nadomestilo za terenske vaje na kmetijah pripravili virtualno kmetijo, ki jo še vedno razvijajo in nadgrajujejo z dodatnimi vsebinami. V virtualni kmetiji se študenti samostojno seznanijo s praktičnimi primeri na kmetiji.
Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu. (17. 4. 2023). Priprava virtualne kmetije za reševanje problemskih nalog. https://digitalna.uni-lj.si/2023/04/17/priprava-virtualne-kmetije-za-resevanje-problemskih-nalog/