Izdelava učnih modulov v obliki mikro MOOC-ov s strani študentov, bodočih učiteljev

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Za posodobitev študijskega predmeta se je odločil doc. dr. Črtomir Podlipnik iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL. Izhodišče za posodobitev predmeta Informacijsko komunikacijska tehnologija v šoli je predstavljala želja, da študenti del vsebin pri predmetu pokrijejo s samostojnim projektnim delom v obliki zasnove in izdelave tečajev v obliki mikro MOOC-ov. Poleg samega tehničnega vidika pri izvedbi posodobitve je bil še bolj pomemben didaktični vidik, saj so morali študenti najprej izbrati tematiko, predhodno napisati predvidene učne cilje ter skrbno premisliti o vsebinah, ki jih bo tečaj vseboval.

Izvajalec je pri predmetu redefiniral aktivnosti za študente ter spodbujal razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji). Študenti so bili pri projektnem delu razdeljeni v pare oz. manjše skupine. Izbor vsebine za pripravo mikro MOOC-a je bil prepuščen vsaki posamezni skupini, tematika pa je morala biti povezana z vsebinami pouka kemije v gimnazijah ali srednjih šolah. Po izbiri teme in določitvi učnih ciljev, ki jih bo udeleženec tečaja dosegel z opravljanjem le-tega, je tako sledilo zbiranje gradiv, ki bodo vključena v mikro MOOC, kjer so morali seveda študenti preveriti avtorske pravice in dovoljenja za pouporabo gradiv. Sledilo je snemanje in montaža video vsebin, izdelava animacij, izdelava interaktivnih vsebin, priprava vprašanj ipd., vključevanje pripravljenega gradiva v spletni tečaj ter razčlenitev ocenjevanja (npr. kaj mora dijak opraviti, da mu bo tečaj priznan). Izvajalec je študentom podal nekaj napotkov oz. usmeritev pri pripravi mikro MOOC-ov, in sicer naj bo naslov tečaja kratek in vpadljiv, povzetek strnjen (največ 10 vrstic) in naj predstavlja temo predmeta, njegove cilje in strukturo, naj tečaj ne vsebuje več kot 10 aktivnosti in naj bo posamezna aktivnost kratka (npr. PowerPoint predstavitev naj obsega do 5 drsnic, videoposnetek naj bo dolg 2-5 minut ipd.). Izvajalec je predlagal tudi strukturo tečaja, ki bo čim bolj pestra: tečaj naj se začne z dokumentom ali krajšim videoposnetkom, temu naj sledi aktivnost, nato naj se izmenjujejo videoposnetki, dokumenti in aktivnosti, na koncu pa naj bo povzetek z rezultati, mogoče kakšna anketa ipd. Po pripravi tečajev je sledilo še s pregledovanjem tečajev in podajanjem povratnih informacij, kjer so bile ocene študentov večinoma dobre, ampak tudi argumentirane in kritične. Za postavitev tečaja so imeli študenti na voljo dve odprtokodni učni okolji, spletno učilnico Moodle ter platformo Open edX, pri čemer so imeli s postavitvijo testnega Moodla in programske opreme na strežnik, ki so ga opravili skupaj z izvajalcem, vpogled tudi v administrativni del.

S posodobitvijo predmeta je izvajalec razvijal lastne digitalne kompetence ter tudi spodbujal razvoj digitalnih kompetenc pri študentih. Izvajalec je organiziral in vključil uporabo digitalnih vsebin v proces poučevanja ter študente vodil in jih usmerjal pri pripravi mikro MOOC-ov, ki so jih študenti pripravili v okviru sodelovalnega učenja. Povratne informacije so študenti pridobili z medvrstniškim vrednotenjem, kjer so vrstnikom svetovali ter jih opozarjali na morebitne napake oz. pomanjkljivosti pri njihovih aktivnostih. Študenti so bili s pripravo aktivnosti in gradiv vseskozi aktivno vključeni v pedagoški proces. Z iskanjem podatkov, informacij ter vsebin v digitalnih okoljih in upravljanju z njimi so razvijali informacijsko in medijsko pismenost, z deljenjem podatkov in digitalnih vsebin prek spletnih učnih okolij pa kompetenco digitalnega komuniciranja in sodelovanja. Z izdelovanjem digitalnih vsebin so študenti pridobili raznolika specifična znanja in se spoznali s številnimi orodji za pripravo 2D in 3D kemijskih struktur in reakcijskih shem (ChemSketch, Chemaxon), se naučili osnov molekulskega modeliranja (Spartan, Yasara), spoznali interaktivne molekulske modele in virtualno resničnost (Nanome), pripravili interaktivne kemijske vsebine (animacije, snemanje in urejanje videoposnetka, izdelava interaktivnih testov), se naučili osnov programiranja (HTML5), gradnje sledljivih kemijskih učnih objektov (H5P) ter uporabe sistemov za urejanje učnih vsebin (Moodle, Open edX, WordPress). Pri pripravi tečajev so uporablali še spletno aplikacijo Envision za prikaz molekul, izračun ter analizo njihovih lastnosti, za izvoz H5P vsebin pa so uporabljali tudi namizno aplikacijo LUMI. Poleg tega so morali študenti razmisliti o odgovorni rabi digitalnih tehnologij ter zaščiti digitalnih vsebin, z vpeljavo aktivnosti v obliki priprave tečaja, kjer so študenti uporabljali IKT na ustvarjalen način in širili svoje tehnično znanje, pa je izvajalec pri študentih spodbujal tudi razvoj kompetence digitalnega reševanja problemov.

Po izvedeni posodobitbi predmeta izvajalec meni, da je bilo projektno delo v skupinah, ki vodi do končnega izdelka, študentom všeč. Pri delu je opazil dopolnjevanje in medsebojno pomoč študentov pri pripravi tečaja, ne samo znotraj skupine, ampak tudi med različnimi skupinami. Končni rezultat pilotne posodobitve predmeta so trije tečaji mikro MOOC, dva sta bila pripravljena v spletni učilnici Moodle, en pa s pomočjo platforme Open edX. Narejene tečaje bodo v prihodnje prenesli na strežnik ter jih nato tudi ponudili ciljni skupini.