Priprava interaktivnih videoposnetkov s strani študentov o posameznih predmetih vzhodnoazijskega izvora

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Za posodobitev študijskih predmetov z didaktično uporabo IKT se je odločila izr. prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik iz Filozofske fakultete UL. V okviru pilotne posodobitve so študenti drugostopenjskega programa na Oddelku za azijske študije pri predmetu Izbrane teme iz kitajske umetnosti II izdelali interaktivne videoposnetke na temo posameznih predmetov vzhodnoazijskega izvora, s čimer je želela izvajalka poglobiti vsebinsko znanje študentov o vzhodnoazijski dediščini ter širiti zavedanje in prepoznavnost vzhodnoazijske dediščine v Sloveniji.

Za potrebe pilotne posodobitve smo v Centru Digitalna UL za študente izvedli dve delavnici na temo snemanja in urejanja videoposnetkov ter dodajanja interaktivnih elementov v videoposnetek. Na prvi delavnici smo udeležencem najprej predstavili nekaj napotkov pri samem snemanju, nato pa smo si pogledali še osnove urejanja videoposnetkov na mobilnih napravah z aplikacijo Splice. Na drugi delavnici smo študentom najprej predstavili dve orodji za dodajanje interaktivnih elementov v videoposnetek, Edpuzzle in H5P, na koncu pa je sledilo še praktično delo. Nato so študenti, po raziskovanju posameznih vzhodnoazijskih predmetov iz Slovenskega etnografskega muzeja, z uporabo pridobljenih znanj iz delavnic pripravili videoposnetke, v katerih so predstavili izbrani predmet. S takšnim načinom izvedbe predmeta je izvajalka redefinirala pedagoški proces z uporabo IKT ter pri študentih preko učenja z raziskovanjem spodbujala razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji).

Izvajalka je skozi pripravo in izvedbo posodobitve predmeta z didaktično uporabo IKT razvijala lastne digitalne kompetence (po DigCompEdu). Skupaj s študenti se je udeležila delavnic, ki smo jih izvedli v okviru Centra Digitalna UL, pripravljene videoposnetke pa namerava v prihodnjih mesecih deliti preko spletne strani »Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji«. V poučevanje je tako aktivno vključila študente, jih vodila skozi študijski proces ter tudi pri njih spodbujala razvoj digitalnih kompetenc. Študenti so preko ustvarjanja videoposnetka, kjer so pripravili vizualno in tekstovno gradivo, scenarij in koncept ter videoposnetek na koncu uredili in ga obogatili z interaktivnimi elementi, razvijali svojo informacijsko in medijsko pismenost. Poleg tega so tudi poglobljeno spoznali vsebino predmeta, saj so morali za izvedbo posameznih korakov še bolj natančno pregledati in analizirati izbrani predmet iz muzeja, raziskovalno delo pa jim je pri tem omogočilo tudi lažje dolgoročno pomnjenje.

Izvedbo pilotne posodobitve izvajalka ocenjuje kot zelo pozitivno, saj so študenti lažje in bolj poglobljeno usvajali znanje, poleg tega pa so pri tem tudi kritično reflektirali, vrednotili ter prenašali strokovna znanja v prakso. Izvajalka ocenjuje, da so bile vpeljane spremembe študentom všeč, saj so bili vsi skupaj še bolj aktivno vključeni v študijski proces tudi preko skupnih debat pri pripravi konceptov in osnutkov videoposnetkov. Tekom debat so nedvomno poglobili tudi razumevanje rokovanja s predmeti, vsebinske analize motivike in simbolike, predvsem razumevanje predmetov kot družbenih konstruktov ter mreže družbenih in kulturnih pomenov ter njihovo vlogo pri reprezentaciji kulture v drugem okolju. Skupne debate so bile zelo aktivne, dinamične in živahne, študenti pa so s svojimi idejami, predlogi in komentarji medsebojno prispevali k pozitivnejšemu vzdušju v študijskem procesu. Ob zaključku izvedbe pilotne posodobitve predmeta je izvajalka izbrala dva videoposnetka, ki sta bila javno predvajana v okviru predstavitve projekta, kar je dodatno okrepilo samozavest študentov in zavedanje o pomenu širjenja različnih vidikov kulturne dediščine. Izvajalka namerava aktivnost priprave videoposnetkov s strani študentov ohraniti tudi v prihodnjih izvedbah študijskega predmeta.