Hibridni model poučevanja vsebin oblikovanja interaktivnosti učnih gradiv

OPIS UPORABE IKT V PEDAGOŠKEM PROCESU

Prof. dr. Helena Gabrijelčič Tomc in viš. pred. dr. Andrej Iskra iz Naravoslovnotehniške fakultete UL sta se skupaj v sodelovanju s študentom Julijenom Mekuč odločila za posodobitev predmeta Programja interaktivnih medijev z uporabo IKT. Namen posodobitve je bil tehnološke in didaktične narave. Tehnološko so želeli predmet v celoti prenesti v sodelovalno okolje MS Teams, saj so predhodno uporabljali kombinirano več platform, hramb in sodelovalnih okolij: spletno stran predmeta (na spletnem mestu NTF), MS Teams za video srečanja, Google Classroom za oddajo nalog in nalaganje študijskega gradiva in Google Drive. Še večji fokus pa so pripisali didaktičnemu vidiku izvedbe predmeta, kjer so si želeli z didaktično uporabo IKT smiselno izvesti ure predavanj in seminarjev na hibridni način (sočasno v predavalnici in na daljavo).

Izvajalca sta se tako odločila za hibridni način izvedbe predmeta (predavanja, seminarji, vaje) z uporabo sodelovalnega okolja MS Teams, v katerem sta redefinirala aktivnosti za študente in spodbujala razvoj miselnih procesov na višjih taksonomskih stopnjah (po revidirani Bloomovi taksonomiji). Študenti so imeli pred prihodom na predavanja možnost ogleda videoposnetkov predposnetih predavanj v okolju MS Teams. Tako so se študentje z vsebino deloma seznanili že pred prihodom na predavanja v živo v predavalnici ali na daljavo preko videosrečanj v MS Teams. Predhodni ogled teoretičnih vsebin je izvajalcema omogočal povečanje interakcije s študenti tekom srečanj v živo, več diskusije in preverjanja razumevanja študijske vsebine ter vključevanja različnih oblik dela, kot so »razgovor«, »pavza za razjasnitev«, »ključ za dostop do predavanj«, »metoda z listki«, »anketiranje«, »vodena priprava zapiskov«, »razmisli-pogovori se v paru-povej«. Aktivnosti sta izvajalca podprla z orodji kot so Padlet, 1ka, Whiteboard, Breakout Rooms. Na opisan način so se študenti spoznali s teoretičnimi izhodišči načrtovanja interaktivnih animacij (grafik v gibanju), oblikovanja vsebinskih elementov animacij (liki, ozadje, tipografija, vmesniki) ter prototipiranja delovanja animacij s testiranjem uporabniške izkušnje. Oblikovanje, razvoj in testiranje je potekalo po principih UCD (User-Centred Design) in DT (Design Thinking). V okviru seminarjev in vaj sta izvajalca organizirala sodelovalno projektno učno delo, ki so ga študenti opravljali v skupinah znotraj MS Teams ob podpori študenta na praktičnem usposabljanju. Študentje so njegovo prisotnost in deljenje znanja sprejeli zelo dobro. Pri vajah so si študenti samostojno ogledali videovsebine v okolju MS Teams in se spoznali s programi Adobe (Illustrator, Photoshop, Animate, After Effects, XD) in pa z orodji za prototipiranje (Figma, Adobe XD, InVision, Origami Studio). Pri seminarjih so študenti sodelovalno (v skupinah) izdelovali predupodobljene animacije in interaktivne animacije na dano temo. Rezultat so bili nekaj minutne predupodobljene animacije ter prototipi interaktivnih animacij, ki so jih študenti oddali v vrednotenje preko okolja MS Teams. Izvajalca sta študentom podala povratne informacije v obliki komentarjev znotraj sodelovalnega okolja MS Teams, skupaj s študenti pa sta izvedla tudi ustno podajanje opomb. V okviru vaj so študenti (po predelani vsebini v videopredstavitvah) morali oddajati domače naloge, ki sta jih izvajalca pregledovala in nanje podala povratne informacije. Poleg vaj, sta izvajalca študentom ponudila tudi tedenske konzultacije za sprotno preverjanje samostojnega dela glede vsebine vaj.

Izvajalca sta med posodobitvijo študijskega predmeta razvila kar nekaj digitalnih kompetenc izobraževalcev. Prav tako sta s svojim načinom dela, opisanim zgoraj, spodbujala razvoj digitalnih kompetenc pri študentih. Za študente sta ustvarila številna študijska gradiva. Z uporabo videokonferenčnega sistema MS Teams sta posnela predavanja in videoposnetke uredila z uporabo orodij Open Shot video Editor in FlashBack (Recorder, Player). Poleg tega sta z orodjem ShareX pripravila videopredstavitve, ki so bile študentom v pomoč pri izvedbi vaj. Ustvarjena gradiva sta s študenti delila preko sodelovalnega okolja MS Teams, ki sta ga uporabila tudi v podporo poučevanju in vodenju študentov skozi študijski proces. V spletnem učnem okolju sta smiselno uredila ločene kanale za predavanja, vaje in seminarje ter znotraj njih organizirala različna gradiva po mapah ter za lažjo organizacijo celotnega pedagoškega procesa s študenti uporabljala koledar in videosrečanja za izvedbo konzultacij. Kanale sta ustvarila tudi za sodelovalne naloge, v katere so bili vključeni študenti, saj so jima kanali omogočali razdelitev študentov v skupine. Okolje MS Teams jima je omogočilo tudi spremljanje dela študentov v skupinah in oddaje nalog, ki sta jih izvajalca pregledala in nanje podala povratne informacije. Študenti so imeli možnost samouravnavanja lastnega učenja, saj so lahko delo na podlagi prejetih povratnih informacij načrtovali v času, ki jim je najbolj odgovarjal, pripravljeno podporno študijsko gradivo pa jim je bilo vedno dosegljivo v spletnem učnem okolju. S takšnim načinom dela so bili študenti vseskozi aktivno vključeni v pedagoški proces. Med tem, ko so skupaj z vrstniki ustvarjali lastne animacije, so razvijali tudi druge digitalne kompetence. S pregledovanjem študijskih gradiv in iskanjem potrebnih informacij so razvijali informacijsko in medijsko pismenost, z delom v skupini pa spretnosti digitalnega komuniciranja in sodelovanja.

Izvajalca sta prepričana, da bosta ohranila uporabo IKT pri aktivnostih, ki so se izkazale za pozitivno sprejete. S kolegi, ki sodelujejo pri izvedbi predmeta, analizirajo učinke hibridnega načina izvedbe študijskega procesa in vpeljave novih IKT, tako da želijo v bodoče določiti najbolj optimalen način izvedbe. Torej, kako in koliko predavanj izvesti v živo ter koliko študijske vsebine posredovati študentom v aktivni študij na daljavo oz. preko sodelovalnih okoljih (spletnih učilnic). V bodoče si želijo uporabiti še več orodij (npr. Mentimeter, Vevox, Socrative, Quizizz, Padlet) za spodbujanje aktivnega vključevanja študentov, tako na daljavo, kot v živo. Možnost nadgradnje vidijo tudi v vključevanju več medvrstniškega vrednotenja (z uporabo IKT), kar lahko po njihovem mnenju še dodatno spodbudi študente k nadgradnji dela in izdelavi bolj kakovostnih končnih oddaj. Izvajalca razmišljata, da bi bilo morda v prihodnje smiselno posredovati celotno gradivo za vaje že na začetku semestra, ker si nekateri študentje resnično želijo v zelo kratkem času predelati celotno snov ter tako preostali čas porabiti za bolj učinkovito izdelavo nalog in zaključnega projekta ter tudi za boljšo organizacijo dela pri preostalih predmetih. V tem primeru se izvajalcema poraja vprašanje, kako nato voditi in spremljati napredek na vajah (pri praktičnem delu) za skupine študentov, ki različno hitro napredujejo.