Aktivnost, pri kateri študenti v nekaj minutah odgovorijo na vprašanje »Kaj ste se danes naučili?«  pomaga pri zgodnjem oz. sprotnemu odkrivanju napačnih razumevanj študentov in ne šele ob koncu semestra oz. na izpitu, kar nam omogoča pravočasno zagotavljanje dodatnih virov, aktivnosti ter podpore študentom. Z izvebdo aktivnosti pa lahko tudi pri študentih vzbudimo zavedanje, da se zavzemamo za njihovo razumevanje obravnavane vsebine.

Aktivnost je zelo pogosto uporabljena za preverjanje znanja oz. razumevanja v pedagoškem procesu. Gre za zares kratko aktivnost (seveda jo lahko nekoliko podaljšamo) in čeprav je navadno uporabljena ob koncu predavanj oz. vaj, jo lahko uporabimo tudi med/ob koncu razprave v osrednjem delu srečanja. Prednost aktivnosti je ta, da omogoča hitro ugotavljanje morebitnega napačnega razumevanja študentov in podajanje povratnih informacij, prav tako pa omogoča ugotavljanje razumevanja bistvene obravnavane vsebine pri študentih.

Običajno vprašanje ob pričetku aktivnosti študentom zastavi pedagog. Če želimo aktivnost preoblikovati in vanjo še nekoliko bolj aktivno vključiti študente, pa jo lahko zasnujemo tako, da si študenti sami postavijo vprašanje, na katero potem tudi odgovorijo. S tem bodo morali organizirati svoje misli ter izluščiti bistvene vsebine, ki so jih tekom srečanja obravnavali, in razmisliti, s kakšnim vprašanjem bodo prikazali svoje znanje ali napačno razumevanje ter z odgovorom na lastno vprašanje tudi pedagoga opozorili na raven svojega razumevanja.

1. Študente predhodno obvestimo, da bodo v različnih časovnih obdobjih sodelovali v krajši aktivnosti refleksije usvojenega znanja in jim podamo navodila za sodelovanje pri aktivnosti.
2. Aktivnost izvedemo tako, da študentom podamo vprašanja* (zapišemo jih v izbrano IKT), npr.:
   • Naštejte 2-5 napomembnejših (ključnih, koristnih, pomembnih, presenetljivih, motečih) stvari, ki ste se jih naučili med današnjim predavanjem.
   • Na katera vprašanja v povezavi z obravnavano temo tekom predavanj niste prejeli odgovora?
3. Študenti (z izbrano IKT) odgovorijo na postavljena vprašanja. Priporočljivo je, da vsi študenti na vprašanja odgovorijo v istem časovnem okvirju, npr. med izvedbo predavanj ali v nekaj minutah po predavanju, saj tako nimajo časa, da bi se o odgovorih predhodno pogovarjali.
4. Pred naslednjim predavanjem (z uporabo izbranega orodja) ali na začetku le-tega (ustno ali s pomočjo IKT) povzamemo odgovore študentov in odgovorimo na zastavljena vprašanja, ki so na zadnjem srečanju ostala neodgovorjena.

Aktivnost lahko uporabimo tudi:

• med samim predavanjem, v kolikor smo zaznali, da se je pozornost študentov nekoliko znižala in jih tako vključimo v študijski proces;
• pri obravnavi težje tematike, s čimer damo študentom priložnost, da morebitne nejasnosti razrešujejo sproti;
• po izvedbi eksperimentalnega dela, projektnega učnega dela, sodelovalnega dela ipd., kjer želimo, da študenti razmislijo, kaj so se iz izkušnje naučili.

*Še nekaj primerov vprašanj, ki jih lahko uporabimo pri izvedbi aktivnosti:

• Kaj je bila najbolj koristna ali smiselna stvar, ki ste se jo naučili na današnjih predavanih/pri tej nalogi?
• Vprašanj o katerih pojmih, ki smo jih danes obravnavali, NE želite imeti na preverjanju znanja?
• Povzemite glavno idejo današnjega predavanja v enem stavku.
• Kako ste se pripravili na današnjo uro?
• Zapišite eno stvar, za katero si želite, da bi jo med današnjo uro obravnavali.
• Kako mislite, da boste to, kar smo obravnavali danes, lahko uporabili v vsakdanjem življenju?

Aktivnost lahko izvedemo z uporabo raznolike IKT, ki nam omogoča (anonimno) zbiranje odgovorov ali vprašanj študentov. Uporabimo lahko različno IKT, kjer študenti ne bodo videli vnosov svojih vrstnikov, npr.:

• različne aktivnosti v spletni učilnici Moodle, npr. kviz, naloga, vtičnik vprašalnik, kjer odgovori sicer ne bodo anonimni, saj so študenti v učilnico vpisani,
• orodja za pripravo vprašalnikov, kot so 1KA, GoogleForms, MS Forms (odgovori so anonimni).

Uporabimo pa lahko tudi IKT, kjer bodo sicer študenti videli tudi vnose vrstnikov (odgovori v večini primerov niso anonimni), kot je npr.

• forum v spletni učilnici Moodle (nastavimo lahko, da se odgovori vrstnikov študentu vidni šele po njegovem vnosu),
• sodelovalno pisanje dokumentov, npr. GoogleDocs (Word) ali OneDrive (Word),
• sodelovalna okolja, npr. Padlet ali Trello,
• orodja za postavljanje vprašanj, ki omogočajo tudi pripravo odprtih tipov vprašanj, npr: Mentimeter, Quizizz, Nearpod (v teh primerih pa so odgovori anonimni).

Če aktivnost izvajamo na daljavo preko videokonferenčnega sistema (Zoom, MS Teams, Webex, BigBlueButton), lahko izvedbo prav tako kombiniramo s katero izmed zgoraj naštete IKT, ali pa uporabimo orodja, ki so nam že na voljo v videokonferenčnih okoljih (npr. klepet, bele table).

1. Avtor v članku predstavi uporabo aktivnosti One-minute paper, s pomočjo katere želi spodbuditi kritično razmišljanje in sodelovanje v predavalnici. Aktivnost je lahko uporabna za vse, ki se soočajo s težavami z vključevanjem in sodelovanjem študentov.

Holtzman, R. (2007). Adapting the one-minute paper for active learning. Academic Exchange Quarterly.

2. Avtorji v članku opozarjajo, da se lahko dojemanje študentov glede obravnavane vsebine razlikuje od tega, kar pričakujemo, da bodo dosegli oz. razumeli. Ugotovili so, da je uporaba aktivnosti pri študentih izboljšala njihovo sposobnost kritičnega razmišljanja in uporabe znanja.

Anderson, D., & Burns, S. (2013). One-minute paper: Student perception of learning gains. College Student Journal, 47(1), 219-227.