Razprava z vprašanji (ang. Ques-cussion)
… gre za aktivnost, kjer razpravo popestrimo tako, da v njej dovolimo le postavljanje vprašanj, odgovori in izjave pa niso dovoljene.
Osnovne informacije | |
---|---|
Število študentov: | tako za manjše skupine kot tudi večje število študentov (100+) |
Čas za pripravo aktivnost: | manj kot 10 minut |
Trajanje aktivnosti: | manj kot 10 minut |
Kdaj nam lahko aktivnost pride prav: | predavanja, seminarji, vaje, spletno okolje, študij na daljavo |
Letnik študija: | različno |
Segment predavanja: | osrednji del srečanja |
Učni cilji (po Bloomovi taksonomiji): | raven razumevanja, uporabe, analiziranja |
Poudarek: | sodelovalno učenje |
Aktivnost je lahko učinkovit način za spodbujanje razprave in učenja na vsebinskih področjih, ki so kontroverzna, tradicionalno zahtevna in na katerih študenti navadno neradi postavljajo vprašanja. Vprašanja študentom omogočajo, da strukturirajo misli in znanja ter spodbudijo miselne procese na ravni razumevanja, uporabe in analiziranja vsebine.
S spodbujanjem študenov k postavljanju vprašanj jih hkrati spodbujamo k razmišljanju na različne načine, ne da bi pri tem od njih zahtevali neposredno izražanje lastnih stališč. Poleg tega bodo študenti ob vsakem vprašanju najverjetneje razmišljali tudi o odgovorih na predlagano vprašanje, s čimer bodo preverjali svoje znanje oz. razumevanje obravnavane tematike.
Aktivnost nam lahko pride prav tudi z vidika sprotnega vrednotenja znanja, saj nam kakovost vprašanj, ki jih študenti postavljajo, omogoča tudi vrednotenje njihove ravni razumevanja določene vsebine.
- Aktivnost pričnemo s spodbudo, ki je lahko problem, ki ga je potrebno rešiti, provokativno vprašanje ali izjava, besedilo ali ključna beseda, videoposnetek, predstavitev ali spletna stran, ki jo je potrebno analizirati ali o njej razpravljati.
- Postavimo vprašanje za začetek razprave, ki ga zapišemo s pomočjo izbrane IKT ali na tablo v predavalnici.
- Študenti lahko v razpravi sodelujejo le tako, da svoje »odgovore« oblikujejo v obliki vprašanja.
- Aktivnost poteka v obliki neformalne (nelinearne) razprave, zato lahko študenti postavijo vprašanje kadarkoli tekom izvajanja aktivnosti, prav tako pa ni nujno, da je vprašanje neposredno povezano s prejšnjim vprašanjem.
- Vprašanja lahko zapišejo študenti sami (z izbrano IKT), v primeru izvajanja v živo lahko določimo zapisovalca, ki vprašanja zapisuje na tablo.
- Pri izvedbi aktivnosti je potrebno upoštevati tri pravila:
- dovoljena so samo vprašanja;
- v kolikor nekdo odgovor zapiše v obliki izjave, preostali študenti to označijo (npr. z odzivom/komentarjem z uporabo izbrane IKT) ali se na izjavo odzovejo ustno;
- študent mora v primeru podajanje izjave le-to preoblikovati v vprašanje.
- Ko študenti zaključijo s postavljanjem vprašanj, se razprava osredotoči na dve ključni zastavljeni vprašanji (npr. vprašanji z največ »všečki« v izbrani IKT). V primeru, da kakšno vprašanje izstopa ali pa opazimo napačno razumevanje, lahko vprašanje izberemo tudi sami in o njem razpravljamo.
- Aktivnost se najbolje obnese, če traja približno 10 minut.
- V primeru dela z večjim številom študentov je priporočljivo oblikovanje manjših skupin z 8-10 študenti.
Naslednja vprašanja so lahko v pomoč pri usmerjanju študentov k poglobljenemu razmišljanju ter lahko vodijo v temeljito razpravo:
- Vprašanja, ki zahtevajo več dokazov/dejstev: Kakšni so dokazi za to misel/idejo? Na kakšnih podatkih temelji ta trditev?
- Vprašanja, ki zahtevajo pojasnila: Ali lahko to izrazite kako drugače? Ali je ___ ustrezen primer za to trditev/idejo?
- Povezovalna ali razširitvena vprašanja: Ali obstaja kakšna povezava med pravkar povedanim in ___? Kako se vaše vprašanje ujema s prejšnjim vprašanjem/pripombo?
- Hipotetična vprašanja: Kaj bi se lahko zgodilo, če bi ___?
- Vprašanja o vzrokih in posledicah: Kaj bo verjetno posledica ___?
- Vprašanja za povzetek in analizo: Katera je ena ali dve najpomembnejši ideji, ki sta se pojavili v tej razpravi? Kaj ostaja nerešeno ali sporno v zvezi s to tematiko?
Pred izvedbo aktivnosti je potrebno študente opozoriti na nedovoljena vprašanja, kot so:
- Izjava, ki je preoblikovana v vprašanje, npr.: Majhni razredi so veliko boljši od velikih, kajne?
- Osebne kritike vrstnikov, npr.: Najbrž nisi najbolj normalen, če tako misliš, kajne?
Za izvedbo aktivnosti lahko uporabimo različno IKT. Odločimo se lahko za uporabo:
- orodja za postavljanje vprašanj, ki omogočajo tudi pripravo odprtih tipov vprašanj, npr: Mentimeter, Quizizz, Socrative, Formative, Nearpod (zapisana vprašanja študentov so anonimna, učitelj deli zaslon, tako da so vprašanja s strani študentov vidna vsem),
- sodelovalna okolja, npr. Padlet ali Trello (vprašanja so anonimna in vidna vsem na sodelovalni tabli),
- sodelovalno pisanje dokumentov, npr. GoogleDocs (Word) ali OneDrive (Word) (anonimnost postavljenih vprašanj je odvisna od prijave študentov v orodje, vprašanja so vidna vsem).
V primeru izvajanja aktivnosti na daljavo preko videokonferenčnega sistema (Zoom, MS Teams, Webex, BigBlueButton) lahko izvedbo prav tako kombiniramo s katero izmed zgoraj naštete IKT ali pa uporabimo orodja, ki so nam že na voljo v videokonferenčnih okoljih (npr. klepet, bele table).
- Avtor v članku predstavi uporabo sokratskega spraševanja v spletnem okolju. Sokratova vprašanja spodbujajo poglobljeno razmišljanje, kar študente spodbuja h kritičnemu pogledu obravnavane vsebine. Toledo, C. A. (2015). Dog Bite Reflections–Socratic Questioning Revisited. International Journal of Teaching and Learning in Higher Education, 27(2), 275-279.
- Avtorja v praktičnem povzetku predstavljata povezavo med poglobljenim učenjem in spraševanjem. Corley, M. A. in Christine Rauscher, W. (2013). Deeper Learning through Questioning [Fact Sheet]. Pridobljeno iz https://lincs.ed.gov/sites/default/files/12_TEAL_Deeper_Learning_Qs_complete_5_1_0.pdf